Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
délo -a s (ẹ́) 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo;
blaginja temelji na delu;
rezultati, sadovi skupnega dela;
plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela // trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to 2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: vključil se je v delo za napredek;
načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino;
pedagoško, politično delo;
praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela;
delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo // to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo državnega zbora; ovirati delo šole 3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje;
vsega dela ne more opraviti sam;
dal mu je najtežje delo;
dela vsako delo, ki mu pride pod roko;
izvršiti, končati, zaključiti kako delo;
nujno, važno delo;
loti se tudi umazanega, zahtevnega dela;
svoje delo opravlja vzorno;
ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini// to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu 4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo;
kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela;
literarno delo;
razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane // s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok;
komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila 6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo;
biti brez dela;
odpustiti koga z dela;
sprejeti koga na delo;
honorarno, priložnostno, sezonsko delo;
malo delo ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo zanj pa ne presega pol minimalne plače;
študentsko delo delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta;
delo na črno samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov;
delo na daljavo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost / iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini // s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku 7. dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela;
junaško, krvavo delo 8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela
● to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela
♦ ekon. delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki; družbeno potrebno delo v marksistični ekonomiji povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
délo SSKJ² samostalnik srednjega spola
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
deloPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog dela samostalnik srednjega spolaIZGOVOR: [délo], rodilnik [déla]
ZVEZE: praznik dela
DeloPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Dela samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [délo], rodilnik [déla]
BESEDOTVORJE: Delov
SizifovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Sizifova Sizifovo pridevnikIZGOVOR: [sízifou̯], ženski spol [sízifova], srednji spol [sízifovo]
ZVEZE: Sizifovo/sizifovo delo
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
délo -a s, pojm. (ẹ́)
1. ročno, umsko ~; ~ komisije; ~ pri slovarju; ~ z mladino; nagrada za življenjsko ~; iskati ~ |zaposlitev|; enota za merjenje ~a; gosp. delitev ~a
2. števn. kmečko ~; razstava baročnih del; gradbena ~a; ročno ~
3. slika je njegovo ~ |on jo je naslikal|; voziti se na ~ |v kraj zaposlitve|; knj. pog. prime za vsako ~ |vse dela|
Délo -a s, stvar. i. (ẹ́) |slovenski časopis|
Délov -a -o (ẹ́) ~o uredništvo
delo.. prvi del podr. zlož. delodájalec, delojemálec, delovódja; deloljúben, delomŕzen
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
délo -a
s1.
kar se uresničuje z zavestnim uporabljanjem telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin 2.
kar je uresničeno z zavestnim uporabljanjem telesne ali duševne energije za nastajanje česa, zlasti na umetniškem področju GLEJ ŠE SINONIM: dejanje,
zaposlitevGLEJ ŠE: avtobiografija,
avtobiografija,
delati,
disertacija,
doktorat,
drama,
drama,
izvirnik,
izvirnik,
mojstrovina,
nesposobnost,
nesposobnost,
skladba,
sposoben1,
sposoben1,
umetnina,
zaposlen,
zaposlitev,
zaposlitev,
zaposlitev,
maj,
odpustiti,
pogodba,
produktivnost,
produktivnost,
zasvojenost,
monografija,
monografija
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
delo je sestavina izrazov
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.-C.; (menda nam. za — delj).
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dèlo -a s delo: eto moje delo TF 1715, 9; bi sze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; pravicsnoga dela TF 1715, 32; vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 12 b; zvinejsnyim delom KŠ 1754, 9; moja dela TF 1715, 46; Dobri Dejl KŠ 1754, 6; a, po dobri delaj KŠ 1754, 82
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
delo [dẹ́lo]
samostalnik srednjega spoladelo
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
delo samostalnik srednjega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
delo s, F106, accingere se operi, k'delli ſe perpraviti; activus, -a, -um, actuosus, -a, -um, delavin, ſlushabin, hiter, inu mozhán k'déllu; actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe; effectus, -us, doperneſſenîe s'djanîam, s'dellam; fabrica ferrea, iṡ ṡheléṡa déllu, kovazhku déllu; factum, déllu, djanîe; industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen; interturbare, eniga na délli motiti; labor, -oris, déllu, muja, ſhtenta; labor colonialis, tlaka, k'metiṡku déllu; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim déllam obdán; laterem lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati; occupatio, muja, déllu, opravilu; ociosus, vel otiosus, -a, -um, pres délla poſtopaviz; operatio, déllu, déllanîe; operosè, s'teṡhkim déllom; opifex, -cis, antverhar, v'délli moiſter; opificium opera multa sunt, antverharṡkih déll je doſti, ali veliku; opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu; plumario opere, s'roṡhnim déllom; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'délli, nedélovin
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
delo -a s delo, dejanje: vſe vaſse dellu im. ed., inu skerb je sebstojn ǀ zhe hudu je delu im. ed. lon nebode dobar ǀ aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della rod. ed. ǀ k'obenimu dellu daj. ed. bi ſe nesnala parpravit ǀ per ſvojmu dellu daj. ed. ǀ Gospudu ſe farshmaga dellu tož. ed. suojh hlapzu opraulat ǀ skuſi nashe dellù tož. ed. iszhemo ǀ Slednimu po dellu mest. ed. lon da ǀ ſledni ima oſtati v'ſvojm ſtanu, inu per ſvojm delli mest. ed., inu opravili ǀ Nad katerim nenuznim dellom or. ed. AElianus ſe je zhudil ǀ Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom or. ed., inu s' muio oblosheni ǀ s' dellam or. ed. je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi ǀ nasha della im. mn. pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ Meni ſe sdy de lete ſo dobre, pravizhne della im. mn. ǀ Kateru je sazhetik vſih dobreh del rod. mn. ǀ vera pres dobrih del rod. mn. nemore nam pomagat ǀ veliku dobrih dell rod. mn. doperneſsejo ǀ obeden tadla nenajde tuojm delam daj. mn. ǀ nespodobna della tož. mn. nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali ǀ mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah mest. mn. tega ſvèjta
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
delo -a samostalnik srednjega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
delo sam. s ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
délo -a s
ávtorsko délo -ega -a s
cénter za sociálno délo -tra -- -- -- m
délo na čŕno -a -- -- s
délo na dómu -a -- -- s
délo na práznik ali déla pròst dán -a -- -- -- -- -- -- s
dodátno délo -ega -a s
dopolnílno délo -ega -a s
drúgo délo zaradi izjémnih okóliščin -ega -a -- -- -- s
drúgo primérno délo -ega -ega -a s
drúgo ustrézno délo -ega -ega -a s
honorárno délo -ega -a s
izménsko délo -ega -a s
kolektívno ávtorsko délo -ega -ega -a s
minúlo délo -ega -a s
načêlo enákega plačíla za délo enáke vrédnosti -a -- -- -- -- -- -- s
nàdúrno délo -ega -a s
nedéljsko délo -ega -a s
nèodvísno délo -ega -a s
nèproduktívno délo -ega -a s
nevárno délo -ega -a s
nèzmóžnost za délo -i -- -- ž
nôčno délo -ega -a s
občásno in začásno délo -ega -- -ega -a s
odvísno délo -ega -a s
osébno délo -ega -a s
osirotélo délo -ega -a s
podrejêno délo -ega -a s
poskúsno délo -ega -a s
práznično délo -ega -a s
preprečítev vrnítve délavca na délo -tve -- -- -- -- ž
primérno délo -ega -a s
priprávljenost na délo -i -- -- ž
prisílno délo -ega -a s
produktívno délo -ega -a s
prôsto ávtorsko délo -ega -ega -a s
prôsto délo -ega -a s
razporedítev délavca na drúgo délo -tve -- -- -- -- ž
sezónsko délo -ega -a s
sociálno délo -ega -a s
sposóbnost za délo -i -- -- ž
stróški za prevòz na délo in z déla stróškov -- -- -- -- -- -- -- m
terénsko délo -ega -a s
trájna nèzmóžnost za délo -e -i -- -- ž
ustrézno délo -ega -a s
uvájanje v délo -a -- -- s
začásna nèzmóžnost za délo -e -i -- -- ž
začásno délo -a s
zakonodájno délo -ega -a s
zasébno délo -ega -a s
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
drámsko délo -ega -a s
gledalíško délo -ega -a s
ódrsko délo -ega -a s
scénsko délo -ega -a s
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jámsko délo -ega -a s
odpirálno délo -ega -a s
pripravljálno délo -ega -a s
sledílno délo -ega -a s
zapirálno délo -ega -a s
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
délo na gôri -a -- -- s
délo na hríbu -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
frontálno délo -ega -a s
individuálno délo -ega -a s
nèodvísno délo nóg -ega -a -- s
nèsimétrično délo nóg -ega -a -- s
nèsimétrično délo rók -ega -a -- s
simétrično délo nóg -ega -a -- s
simétrično délo rók -ega -a -- s
skupínsko délo -ega -a s
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Slovar govorov Zadrečke doline
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Ali pišemo »urad za delo« z veliko ali malo začetnico?
Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?
Dajalnik ali rodilnik ob zvezi »v prid«: »delo v prid države ali državi«Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik?
Primer: delo v prid države ali delo v prid državi.
Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.
Diplomska naloga ali diplomsko delo?Zanima me, kakšna je pomenska razlika med besednima zvezama diplomska naloga in diplomsko delo (če sploh je kakšna). Sam se pri pisanju končnega izdelka, s katerim bom diplomiral, nagibam bolj k varianti diplomska naloga, me pa vseeno zanima, kaj je ustrezneje.
Kako je bolje: »delo od doma« ali »delo na domu«Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.
Kako je prav: »troizmensko« ali »triizmensko delo«?
Kot že naslov teme pove, me zanima, kaj je pravilno. Morda oboje?
Delam troizmensko/triizmensko delo.
Kratica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je MDDSZ ali MDDSZEM?Zanima me, katero kratico uporabljati za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V njihovem spletnem naslovu in v elektronski pošti je navedena MDDSZ, če upoštevamo celoten naziv, pa bi moralo biti MDDSZEM. Kakšna naj bi bila pravilna raba v strokovnih besedilih, ki omenjajo to institucijo?
Pisanje stvarnih imen v časopisu Delo
Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Delo na klik
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin clickworking , ki označuje kratkotrajno obliko plačanega dela, ki jo posameznik opravlja prek spleta tako, da se najprej registrira na ustrezni platformi, na kateri si izbere delo, ki ga lahko opravlja kadar koli in kjer koli. Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Izobraževanje v živo, delo v pisarni
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
Število zadetkov: 103