eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rád1 -a m (ȃ)
fiz., do 1980 enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja: meriti sevanje v radih
ràd2 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela;
otroci se radi igrajo;
vsakomur rad pomaga;
zelo rada pleše;
ekspr.: fant se res rad uči;
iz srca rad ti verjamem;
elipt.: ali greš z menoj? Rad;
uboga, pa ne rad 2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo;
rad bi bil zdrav;
zelo rada bi se poročila;
rada, prerada bi ga spoznala;
elipt.: domov bi rad;
saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš 3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer;
rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje 4. izražaa) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže;
ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive;
suha koža rada razpoka 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo 6. ekspr., v členkovni zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad;
rada ali nerada, vrnila se bo
● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši
ràd3 ráda -o prid. (ȁ á) nar. vzhodno, v zvezi z biti srečen, vesel: bodi rad, da imaš še starše;
rada sem, da si prišel
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
radPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog rad samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [rát], rodilnik [rát]
radianPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog radiana samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [radiján], rodilnik [radijána]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ràd ráda -o; rájši -a -e, tudi ráje povdk. (ȁ á á; ȃ; ȃ) On ~ dela; To se ~o zgodi; ~ imeti glasbo; Imata se ~a; poud. Pojdi, bog te nima ~ |če na vsak način hočeš|; brezos. V avtobusu ji je ~o slabo
rád1 -a m (ȃ) |nekdanja fizikalna enota|
rád2 -- m, simb. (ȃ) mat. radian
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
ràd1 ráda -o
nakl. prisl. izraža, da je kdo pripravljen opravljati imenovano dejanje z veseljem, zadovoljstvomSINONIMI:
star. iz veselega srca,
ekspr. rade volje,
zastar. z radovoljnim srcem,
ekspr. z veseljem
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan-Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.-Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.-Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben (germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.-Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.-C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.-C.; brat je sestram rad, vzhŠt.-C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
ràd, adv. = dosti, Rez.-C.; — prim. rat.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ràd -a -o prid., v prislovni rabi
1. rad: Csi grêhe rad po'zalüjem BRM 1823, 8; Rad je steo v-práznih vörah dobre knige KOJ 1845, 5; Ona pa Rada nám ſcsé vſze tá dati BKM 1789, 360; i se rada na sunci segreva AI 1878, 9; nego za ſzvéto ſtimali, radi poſzlüſali ino TF 1715, 14; nyegovo ſzvéto rejcs radi jo poſzlüsajmo KŠ 1754, 23; radi ſzo náſz prijali bratje KŠ 1771, 408; Radi ga gor primmo BKM 1789, 12; Kak radi csinimo ne ſzpádne nam 'smetnó KM 1790, 16; Sztoga ſzvejta radi naj pojdemo SŠ 1796, 8; radi ospotávajo lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V; i máte radi la'zi TA 1848, 4; radi bi zvedli, kak živé AI 1878, 3; Opice rade človeka činejnja nasledüvajo AI 1878, 6; i rad ga je poſzlüſao KŠ 1771, 119; Ponizno krotko ſzrczé Boug vſzigdár rad lübi BKM 1789, 13; rad sze je pomiro z-szoszedmi KOJ 1848, 10; Vsze drügo rad tádaj KAJ 1848, 5; i szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; Eden dečák se je rad zveplenicami lôdo BJ 1886, 8; Bolvan, steromi sze vszáki rad podáva KOJ 1833, VII; pocsivajôcsi rad bi zazvedo od nyaga szlisejôcse dugovány AI 1875, kaz. br. 1; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; I vſze lüſztvo ga je rado poſzlüſalo KŠ 1771, 142; sercé, štero se i siromáki rado odpré BJ 1886, 8
2. v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka: Rad bi bio tvojemi diteti KOJ 1845, XIII; poglavnika bi sze tüdi radiva resila AI 1875, kaz. br. 3; I etoga bi ti jasz rad dáo KŠ 1754, 254
3. v zvezi biti rad vesel, srečen: Kak szem rad bio, ka szem na lice zemlé prisao KAJ 1870, 85; je sztrasno rad bio etomi sálnomi fticsi KAJ 1870, 21
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rad prid., F
67,
adagia sunt: ker mazhka rody,
radú miſhi lovy;
allubescere, rad ſturiti;
ambubaja, ena ṡhena, katera ſe
rada klati, ena pyanka;
cupere, ṡheléti,
rad iméti;
dignari audire, rad poſluſhati;
fluxus, -a, -um, kar
radú tezhe;
juniperetum, -ti, kir brinîe
radú raſte, brinîovje;
jurgiosus, -a, -um, kateri ſe
rad ardrá, inu kregá;
labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi
radi ſéme ṡbirajo;
libenter, rad, volnú;
pugnax, -cis, kateri ſe
rad bojuje;
salicetum, -ti, verbovje, kir verbe
rade raſtejo;
volones, vel voluntarÿ, kateri ſami
radi na voiṡko gredó
- rajši , F11, magis, vezh, raiſhi; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; malle, raiſhi jmeti; malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hosheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; potius, mari, raiſhi; praeoptare, poprei ṡheleiti, ali pegerovati: eno reizh raiſhi iméti, kakòr tó drugo
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rad -a prid. v povedno-prislovni rabi rad: Tobias rad im. ed. m almoshno da ǀ per nyh rad im. ed. m prebiva ǀ ieſt rat im. ed. m tebi verujem de nezh ne veish ǀ Iest bi hotel radt im. ed. m vedit sakai vni Rasbojnik taku hitru ſi je bil Nebeshku krajlestvu sashlushil ǀ Vſmilena je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada im. ed. ž poſtregla ǀ So vaſs v'miſlih imeli, de bi vij rada im. ed. ž tiga mladiga Gospuda imela ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu im. ed. s ſi ſe poſtilu ǀ leta dua Sveta Jogra rada im. dv. m ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ vejm de ijh bodo radi im. mn. m imeli ǀ By rady im. mn. m takrat vidly, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ kadar noter prideio bi spet rade im. mn. ž vun pershle ǀ radè im. mn. ž ſò vaſſouale, ſe ſo lepotizhile primer.> ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi im. ed. m je bil preſtal ǀ rajſhi im. ed. m ie hotel vmrejti od lakoti ǀ sheli raishi im. ed. m mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Democles en Ajd raijshi im. ed. m kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu ǀ ie raiishi im. ed. m shnimi terpel ǀ raishe im. ed. m hozhe taushenkrat umreti ǀ Origines rejshi im. ed. m ſe je bil Malikom perklonil ǀ je bil taku pravizen, inu de bi raj im. ed. m bil vmerl, Kakor to nar manſhi Krivizo, ali shkodo enimu sturil ǀ ti greshna dusha rajshi im. ed. ž ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro ǀ de bi rajſhi im. ed. ž ſmert ſi iſvolila ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi im. ed. ž kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ rajſſi im. ed. ž bi ſi hotela ſmert isvoliti ǀ takorshhna bi po reſnizi Mashniku odgovorila, kadar jo per Altariu vprasha: zhe ga hozhe ſa ſvojga mosha? bi gvishnu odgovorila, kakor una, katera je djala: Gospud Duhouni, rashi im. ed. ž njegovu blagu, kakor nlegouo pershono ǀ my imamo rajshi im. mn. m taushentkrat ſmert ǀ rajſhi im. mn. m hozheo do vekoma v'pakli goreti ǀ norze, loterze raiſhi im. mn. m per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ Eny raishi im. mn. m resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti ǀ raijshi im. mn. m ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ raiſhi im. mn. m norzhje, inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ raiſſi im. mn. m hudizha hozhete bugat, inu shlushit ǀ rayshi im. mn. m v'njeh negnuſni bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi im. mn. ž kakor de bi njega reshalile ǀ Ene raijſhi im. mn. ž ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble presež.> ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi im. ed. m oberne na takushno sgrevano dusho ǀ nam hozhe dat sastopit de nar raijshi im. ed. m prebiva v'nashm, ſerzu ǀ kadar nar rayshi im. mn. m bi ſpali
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rad1 povdk. ♦ P: 44 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, BTa 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
rad2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)
ne rad gl. nerad ♦ P: 4 (TT 1557, TT 1560, TC 1575, TPo 1595)
rad veren gl. radveren ♦ P: 1 (MTh 1603)
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Terminološki slovar avtomatike
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rad ► ˈrat ˈraːda -ȯ prid.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Stopnjevanje besede »rad«
Beseda rad se ne bi smela stopnjevati. Kaj se Vam zdi?
- rad, raje/rajši, najraje/najrajši
ali
---------------------------------------------------------
Katera izmed besed je pravilnejša, namreč raje ali rajši?
Dve povedi za zgled:
- Raje imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
- Rajši imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
Število zadetkov: 31