Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gôra -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi góro góre (ó)
1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja: v daljavi so se videle gore; luna se je dvigala izza gore; priti na goro; sonce gre, zahaja za goro; vas leži pod goro; za gorami se bliska; daljne, strme, visoke gore; pobočje, višina, vrh gore; razgled z gore; jutranja zarja nad gorami; velik ko gora zelo / Šmarna gora / kot vzklik križana gora, je to mogoče / mn.: sneg je pokril gore in doline hribe; iti, hoditi v gore v hribe; živeti v gorah v hribih, na hribovitem svetu
2. nar. dolenjsko vinograd (v gričevnatem svetu): vinski hram v gori / vinska gora
3. zastar. gozd v hribovitem svetu: v goro je šel po hlode
4. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: preskrbeli so goro dokazov; v zvezi s tem vprašanjem so popisali že gore papirja; ima cele gore težav / na krožnik si je naložil celo goro krompirja velik kup
● ekspr. saj se ga kar bojim, ko je taka gora velik, močen človek; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti; šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori manj pomemben človek se mora podrediti, ukloniti pomembnejšemu

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Babna Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babne Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmarje pri Jelšah
IZGOVOR: [bábna gôra], rodilnik [bábne gôre]
BESEDOTVORJE: Babnogorec in Babenčan, Babnogorka in Babenčanka, Babnogorčev in Babenčanov, Babnogorkin in Babenčankin, babnogorski in babenski
Črna gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črne gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Črna gora
država v Evropi
IZGOVOR: [čə̀rna gôra], rodilnik [čə̀rne gôre]
BESEDOTVORJE: Črnogorec, Črnogorka, Črnogorčev, Črnogorkin, črnogorski
Kamienna Góra
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamienne Góre samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Poljskem
IZGOVOR: [kamjéna gúra], rodilnik [kamjéne gúre]
BESEDOTVORJE: Kamiennogórčan, Kamiennogórčanka, Kamiennogórčanov, Kamiennogórčankin, kamiennogórski
Kranjska Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kranjske Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
v prenesenem pomenu športna prireditev v Kranjski Gori
v prenesenem pomenu športni klub iz Kranjske Gore
IZGOVOR: [kránʼska gôra], rodilnik [kránʼske gôre]
BESEDOTVORJE: Kranjskogorčan, Kranjskogorčanka, Kranjskogorčanov, Kranjskogorčankin, kranjskogorski
Mala Ilova Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Male Ilove Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Grosuplje
IZGOVOR: [mála ílova gôra], rodilnik [mále ílove gôre]
BESEDOTVORJE: Maloilovogorčan in Maloilovec in Ilovec, Maloilovogorčanka in Maloilovka in Ilovka, Maloilovogorčanov in Maloilovčev in Ilovčev, Maloilovogorčankin in Maloilovkin in Ilovkin, maloilovogorski in maloilovski in ilovski
Mrzla gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mrzle gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [mə̀rzla gôra], rodilnik [mə̀rzle gôre]
BESEDOTVORJE: mrzlogorski
Prostovoljno gasilsko društvo Šenturška Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Prostovoljnega gasilskega društva Šenturška Gora samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
društvo
IZGOVOR: [prostovól’no gasílsko drúštvo šentúrška gôra], rodilnik [prostovól’nega gasílskega drúštva šentúrška gôra]
Šmarna gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Šmarne gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina nad Ljubljano
IZGOVOR: [šmárna gôra], rodilnik [šmárne gôre]
BESEDOTVORJE: šmarnogorski
Trška gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Trške gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina na Dolenjskem
IZGOVOR: [tə̀rška gôra], rodilnik [tə̀rške gôre]
BESEDOTVORJE: trškogorski
PRIMERJAJ: Trška Gora
Uršlja gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Uršlje gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [úršlja gôra], rodilnik [úršlje gôre]
BESEDOTVORJE: uršljegorski
Višnja Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Višnje Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ivančna Gorica
IZGOVOR: [víšnja gôra], rodilnik [víšnje gôre]
BESEDOTVORJE: Višnjegorčan in Višnjan, Višnjegorčanka in Višnjanka, Višnjegorčanov in Višnjanov, Višnjegorčankin in Višnjankin, višnjegorski in višnjanski in višenjski
Zielona Góra
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zielone Góre samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Poljskem
IZGOVOR: [želóna gúra], rodilnik [želóne gúre]
BESEDOTVORJE: Zielonogórčan, Zielonogórčanka, Zielonogórčanov, Zielonogórčankin, zielonogórski
Žička gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žičke gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina nad Žičami
IZGOVOR: [žíčka gôra], rodilnik [žíčke gôre]
PRIMERJAJ: žički
Žumberška gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žumberške gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina na Hrvaškem
IZGOVOR: [žúmberška gôra], rodilnik [žúmberške gôre]
PRIMERJAJ: Žumberak, žumberški

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gôra -e in gôra -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) sneg na ~ah; strme ~e; poud.: ~ dokazov |velika količina|; On je naše ~e list |je naše narodnosti|; Križana ~, kaj je to? |vzklik čudenja|; pokr. dol. |vinograd|; zastar. |gozd|
Čŕna gôra -e -e ž, zem. i. (ŕ ó) |republika v ZRJ|: v ~i ~i
črnogórski -a -o (ọ̑)
Črnogórec -rca m s -em preb. i. (ọ̑)
Črnogórka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Črnogórčev -a -o (ọ̑)
Donáčka gôra -e -e ž, zem. i. (ȃ ó) |slovenska gora|: na ~i ~i
Frúška gôra -e -e ž, zem. i. (ȗ ó) |hribovje v ZRJ|: na ~i ~i
fruškogôrski -a -o (ȏ)
Ílova gôra -e -e ž, stvar. i. (í ó) |Kozinova simfonija|
Kránjska Gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) v ~i ~i
kranjskogórski -a -o (ọ̑)
Kranjskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Kranjskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Magdalénska gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ó) |arheološko najdišče na Dolenjskem|: na ~i ~i
Ptújska Gôra -e -e ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~i
ptujskogórski -a -o (ọ̑)
Ptujskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Ptujskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Sládka Gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) na ~i ~i
sladkogórski -a -o (ọ̑)
Sladkogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Sladkogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Stára Gôra -e -e ž, zem. i. (ȃ ó) na ~i ~i
starogórski -a -o (ọ́)
Starogórčan -a m, preb. i. (ọ́)
Starogórčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Svéta gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ́ ó) |vzpetina pri Novi Gorici|: na ~i ~i
Šentúrška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~i
šenturškogôrski -a -o, neurad. šentúrški -a -o [še in šə] (ȏ; ú)
Šenturškogôrčan -a, neurad. Šentúrčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȗ)
Šenturškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
Šentvíška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ȋ ó) na ~i ~i
šentviškogôrski -a -o, neurad. gôrski -a -o [še in šə] (ȏ; ó)
Šentviškogôrčan -a, neurad. Gorjàn -ána in Gorján -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȁ á; ȃ)
Šentviškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
Šmarjétna gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ó) |gora pri Kranju|: na ~i ~i
Šmárna gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) |gora pri Ljubljani|: na ~i ~i
šmarnogórski -a -o (ọ̑)
Tŕška gôra -e -e ž, zem. i. (ȓ ó) |vzpetina pri Novem mestu|: na ~i ~i
Vínska Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v in na ~i ~i
vinskogórski -a -o (ọ̑)
Vinskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Vinskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Víšnja Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v ~i ~i
višnjegórski -a -o in višnjánski -a -o (ọ̑; ȃ)
Višnjegórčan -a in Višnjàn -ána in Višnján -a m, preb. i. (ọ̑; ȁ á; ȃ)
Višnjegórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

gôra -e ž
izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površjapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. gorska vzpetina, ekspr. očak, knj.izroč. vrh1, knj.izroč. vrhun, knj.izroč. vršac
GLEJ ŠE SINONIM: gozd, velik, veliko1, veliko3, vinograd
GLEJ ŠE: daleč1, zahajati, zahajati, zahajati, zahajati, zaiti, zaiti, joj2, vzpetina

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gora je sestavina izrazov
Če Mohamed ne pride h gori, pride gora k Mohamedu, Tresla se je gora, rodila se je miš

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

góra -e ž
Víšnja Góra – glej vȋšnji

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

góra, f. 1) ein hoher Berg; solnce gre za goro, die Sonne verschwindet hinter dem Berge; pl. gore, das Gebirge; v gorah, im Gebirge, in den Bergen; — 2) der Bergwald, Cig.; v goro iti po drva, LjZv., jvzhŠt.; — 3) = gorica, der Weinberg, Cig., C., Rec.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

góra -é ž gora: vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; eden od Sinaiſzke gore rodi na ſzlü'zbo KŠ 1771, 566; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; vo ſzo ſli na goro oliveczko KŠ 1771, 89; na Synai Goré vönka zgláſzo TF 1715, 12; zapouvidi na Sinajszkoj gori vö dáo KŠ 1754, 6a; na oliveczkoj gori KŠ 1771, 79; na Bernadinskoj gori AI 1878, 8; nad Sionom, szvétov gorov mojov TA 1848, 3; szo prejk tatranszkih gór vu Dalmacio prisli KOJ 1848; naj leti na goré vase TA 1848, 9; Tá po goráj KAJ 1870, 9; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; na ſzveſztva mojga gorou KŠ 1771, 105; gda ſzmo 'znyim bili na ſzvétoj gori KŠ 1771, 718
Tr̀ška góra -e -e ž Trška gora: Za'seni ji: vſze Trshke goré, ino Lüblánſzke dolé SIZ 1807, 29

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gora [góra] samostalnik ženskega spola

gora

Limbarska gora [lȋmbarska góra] samostalniška zveza ženskega spola

kranjska božja pot Limbarska gora

Višnja Gora [vīšnja góra] samostalniška zveza ženskega spola

dolenjsko mesto Višnja Gora

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gora samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gora ž, F28, cisalpina Gallia, na leti ſtrani teh viſſokih gúr; mons, gorra; montes ardui, planine, ſtarme gorré; montium itinera, po gorrah céſte, kollovoṡi, klanzi; oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi podobnu, raſte na gorrah; supercilium montis, gorrè ſleime; radices montis, pod hribom, kir gorra ṡazhne; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; transmontanus, -a, -um, is prég gorrè; vertex montis, verh gorrè; vinearia mons, vinṡka gorra

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gora -e ž gora: njega Cerku je bila gora im. ed., hrib, inu goſta ǀ vſe hribe, inu gorre tož. mn. v eni minuti bi okuli vergli ǀ inu je jedernu shla na te Gorre tož. mn. vinska gora vinska gorica, vinograd: bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu polè, inu vinske gore tož. mn. Konzhati, inu poshgati → hrib

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gora -e samostalnik ženskega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gora sam. ž ♦ P: 34 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Olejska gora gl. gora, olejski ♦ P: 1 (JPo 1578)
Olikova gora gl. gora, olikov ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Oliska gora gl. gora, oliski ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Olska gora gl. gora, oljski ♦ P: 4 (DPa 1576, DC 1579, DC 1584, TfC 1595)

Geološki terminološki slovar

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gôra -e ž
ledéna gôra -e -e ž
mízasta gôra -e -e ž

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gôra -e ž
ledéna gôra -e -e ž
mízasta gôra -e -e ž
podmôrska gôra -e -e ž
vulkánska gôra -e -e ž

Planinski terminološki slovar

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gôra -e ž

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gora

Slovar govorov Zadrečke doline

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gora ž

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gora ► ˈgoːra ˈgȯrẹː ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Izvor frazema »križana gora«

Želel bi poznati izvor poznanega slovenskega vzklika Križana gora!

križana gora, je to mogočekrižana gora, kaj pa je to

Kako pisati sestavino »gora« v imenu države »Črna gora«?

Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.

Sprememba naglasa – »gôra« – »visokogórje«

Zakaj se pri o-ju spremeni naglas pri samostalniku visokogórje (gôra – visokogórje)?

Velika začetnica pri imenih držav: »Črna gora« in »Burkina Faso«

Zanima me, zakaj se pri Črna gora gora piše z malo začetnico, pri Burkina Faso pa je Faso pisano z veliko začetnico.

Zakaj gora »Fudži« ni »Fudžijama« ali »Fudžisan«?

Zakaj ima pravopis iztočnici Fudžijama in Fudžisan, če se gori reče Fuji? Ali bi morali ime Fuji zapisati Fudži?

»Zasavska Sveta gora« in zapis velike začetnice

Zanima me velika začetnica pri poimenovanju hriba ZASAVSKA SVETA GORA.

Število zadetkov: 71