Tiskanje

àče, conj. = ako, C., kajk.-Valj. (Vest.).

ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj-C., C. (Vest. I. 78.).

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

barvovȋt, adj. farbenreich, Vest.

bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč (Dol.); — durchaus, Ptuj-C. (Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).

bę̑rənjski, adj. Collectur-: berenjsko vino, der Collecturwein, Vest., Št.

bę̑rnja, f. die Sammlung, Jan., Mur., Mik.; die Collectur der Geistlichen, Dict., Vest., ZgD., Št.

besẹdáriti, -ȃrim, vb. impf. schwätzen, weitschweifig sprechen, C., Vest.

bȋcək, -cka, m. junger Widder, Jan., C.; bickovo meso, kajk.-Vest.; — prim. 1. bic.

bȋr 1., m. = bira, Jan., Vest.

blejáč, m. der Schreier, Vest.

blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna-Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija-Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).

blínəc, -nca, m. = mlinec, Vest.

blískavica, f. das Blitzen, C., Vest.; — das Wetterleuchten, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); v oblakih se je zapazila medla rdečica, kakor svit oddaljene bliskavice, Glas.

bobnȋčarica, f. die Paukenschlägerin, Vest.

bogȋčkati, -am, vb. impf. = neko pastirsko igro igrati, Mursko polje-Vest. I. 140; (prim. bogečkati, Pfänder spielen, Cig.).

bolẹ̑stən, -tna, adj. schmerzlich, schmerzhaft, Mur., Jan., C., nk.; bolestna vest, C.

bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.-Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).

bráč 1., m. = berač, (Leser), Mik., Vest.

bráti,* bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer-Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče-Erj. (Torb.).

bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.

cę̑cək, -cka, m. 1) die Warze an der weiblichen Brust, Mur., Mik.; die Zitze: kravji cecki, kajk.-Valj. (Vest.); — cecki = seski, vzhŠt.; — 2) der Schnabel eines Geschirres, C.; — 3) kozji cecek = kozji cec (cecek), die Geisdutte, Št.-Erj. (Torb.), Hal.-Trumm.; beli cecek, weiße Geisdutte, Trumm.

cẹ̑n, adj. wohlfeil, Jan., Vest.; iz adverbija cenó, wohlfeil, napačno narejen pridevnik.

cíza 2., f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.-M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.

cizle, f. pl. = cize, Št.-Vest.; — prim. 2. ciza.

cǫ̑l 3., m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava (Št.)-Vest.; — prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.

čámər 1., -mra, m. der Stier, Jan., Kr.-Valj. (Rad), Saleška dol.-C., Poh.-Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.

čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. (Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.

časomę̑rstvọ, n. die Zeitmessung, Vest.

čestȋtka,** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.-Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice-Vest. I. 2.; — prim. častite žene.

čȋgec, -gca, m. der Kreisel: čigec-migec = dideldajček, s katerim vino in slatino mešajo, Vest. I. 15.; — prim. 2. čiga.

čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.

čóha 1., f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. (Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.

čúkljav, adj. krüppelhaft, kajk.-Vest.

čȗlək, -lka, m. männliches Schwein, der Eber, Dol.-Vest.

čȗtniški, adj. Nerven-, Cig., Jan.; čutniška bolezen, das Nervenfieber, Vest.

čȗtstvən, -stvəna, adj. sinnlich: čutstveni svet, Vest.

dálek, adj. weit, fern, Jan., C., Zora, LjZv.; — adv. daleko = daleč, Mur., Jan., Zora; — ("dalki", C.; "dalko", C., kajk.-Vest.).

dečáški, adj. Knaben-: dečaška toga, die Knabentoga, Vest.

dẹ́telj, m. = detel, C. (Vest.).

dlẹ́tvati, -am, vb. impf. meißeln, Mur., Vest.

dníka, f. tiefe, flache Niederung, Jarn., Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr.-C.; die Thalwiese, ogr.-Valj. (Rad); die Thalschlucht, C. (Vest.).

dobávljati, -am, vb. impf. 1) erhalten, bekommen, C., Vest., jvzhŠt.; zdravila brezplačno d., Cv.; sam si kruh dobavlja, Fr.-C.; — prim. dobiti; — 2) herbeischaffen, liefern, Cig. (T.), nk.; — prim. dobaviti.

dobríka, f. der Schlingbaum (viburnum lantana), Št.-C.; = hudika, C. (Vest. I. 5.).

dokȏnčək, -čka, m. 1) die Vollendung, die Vollführung, C.; d. vojne, Vest.; — 2) das Ende, der Ausgang: d. verza, die Katalexe, Cig. (T.); — die Endsilbe, C.; — 3) der Beschluss, die Resolution, C., M., Svet. (Rok.), BlKr.; kakšni so dokončki, was für Beschlüsse sind gefasst worden? BlKr.-M.; — das Definitivum, Cig. (T.).

dokonjáti, -ȃm, vb. pf. beendigen, vollenden, Meg., Jarn., V.-Cig., Jan., Fr.-C.; pridigo d., Krelj; d. trpljenje in smrt, Krelj; tako je bilo dokonjano vse delo, Dalm.; svoje delo dokonjavši, C. (Vest.).

dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. (Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.

doníšče, n. der Resonanzboden, Cig., C., Vest.

dŕgati 1., dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.

drobtȋnje, n. coll. Brosamen, C., Vest., ogr.-Valj. (Rad).

drotę̑n, adj. = draten, Vest.

dúniti, dȗnem, vb. pf. stoßen: sapa v mene dune, ein Windstoß trifft mich, Z., Vest.; — einen Knuff versetzen; d. koga s pestjo; s palico d. koga, Vest.

dvǫ̑jče, -eta, n. = dvojček; krdela so z dvojčeti breja, Dalm.; žena je porodila dvojčeti, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

etu, adv. = tu, ogr.-C. (eti, ogr.-Vest., SlN.).

falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.-Valj. (Rad).

fȋnčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.-Vest. (I. 125.).

fȋnka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.-Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.-Vest.

fȗčkati, -am, vb. impf. mit dem Munde pfeifen, BlKr., vzhŠt., jvzhŠt., ogr.-Vest.

gę̑gač, m. 1) träger Mensch, Vest.; — 2) = srakoper, Hal.-C., Valj. (Rad); — 3) das Taschenmesser, Hal.-C.; — prim. hs. gegati = gugati.

gíbiti, -im, vb. impf. falten, Blc.-C., vzhŠt.-Vest.

gladǫ́vən, -vna, adj. heißhungrig, Mur., Cig., Jan.; gladovna krava, gefräßige Kuh, Polj.; gierig, habgierig, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; g. na sadje, na denar, Gor.; — gladovno leto, das Hungerjahr, Vest.

glaváriti, -ȃrim, vb. impf. = glavar biti, Z., Zora, Vest., SlGosp.-C.

glavȃtica, f. 1) die Lachsforelle (trutta lacustris), Erj. (Ž.); — 2) die Krautpflanze, C.; glavatice pleti, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — der zur Samenbildung bestimmte Krautkopf, Dol., vzhŠt.

glȃvnja, f. ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; goreča, mrtva g., Cig.; gen. glavnję̑, ogr.-Valj. (Vest.); s pogorišča spraviti glavnje ("glovne") Notr.; — die Fackel, Dalm., ogr.-C.; — peklenska g. (zmerjalna beseda): poberi se proč od mene, glavnja peklenska! Jsvkr.

gółtniti, gȏłtnem, vb. pf. einen Schluck thun, Cig., M., C., kajk.-Valj. (Vest.).

gorę́čost, f. = gorečnost: vest zaspi, g. ugasne, Škrb.-Valj. (Rad); g. za domovino, Vrtov.

gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.-C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. (Vest. II. 60.).

grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.-C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.-C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.

grmȋčkati se, -am se, vb. impf. palice metati v grm: pastirska igra, Dragotinci (Št.)-Vest. I. 125.

grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).

gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.-Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.-Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.-C.; — prim. kuščer, kuščar.

habəza, f. = habat, Hal.-Caf (Vest. I. 153.).

hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.-C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.-C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.-C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.

hítiti, hȋtim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.-Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).

hlastína, f. der Traubenkamm, die abgebeerte Traube, Cig., Vrtov. (Vin.), SlGosp.-C., Nov., Vest.; vino brez hlastin, gerebelter Wein, Ip.-Erj. (Torb.).

hrèšč, hrę́šča, m. 1) = hreščanje, C.; — 2) = hrošč (Maikäfer), vzhŠt.-C.; — 3) grober Sand ("ker hrešči"), C. (Vest.), vzhŠt.; črez hrešč, gladko kamenje in skalne ulomke se podi studenec, LjZv.

hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče-Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. (Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn-Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče-Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.

hrstati, -am, vb. impf. = hrustati, C. (Vest.).

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

hudíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), C. (Vest.); — prim. hudobika, dobrika.

hujsən, -sna, adj. = hud: h. pes, kajk.-Valj. (Vest.).

ȋnda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.-Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.

inovę̑rnik, m. = inoverec, Vest.; — stsl.

iz,* I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.-Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova (Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva (Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.-Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.-Cig.; iz nenada (nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.-C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.-C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.-C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s (z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).

izbrísati, -brȋšem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.-Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.

izníkniti 2., -nȋknem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.

izopáčenost, f. = izpačenost, die Verdorbenheit, die Verkehrtheit, Vest.

izpolȃganje, n. das Aussetzen (von Kindern), Vest.

izprášati, -am, vb. pf. 1) ausfragen, prüfen, ausprüfen; izprašan, geprüft; vse učence i., alle durchprüfen; — ein Verhör anstellen, einvernehmen, Cig., Jan.; — svojo vest i., sein Gewissen erforschen; — 2) durch Fragen erforschen, erfragen; ravno so bili strojarjevo hišo izprašali, Ravn.; — pogl. izvprašati.

izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.

izprhčáti se, -ȃm se, vb. pf. durch Abliegen mürbe werden, jvzhŠt.; izprhčana jabolka, Št.-Vest.

izrẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. schütter, dünn machen, lichten; i. gozd, einen Wald auslichten, Cig., Jan.; i. trte, Vrtov. (Vin.); — verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; z vodo i. kaj, Nov.; i. zrak, Vest.

izrodíti se, -ím se, vb. pf. 1) ausarten, degenerieren, Cig. (T.), C.; — jezik se je v razna narečja izrodil, die Sprache hat sich zu verschiedenen Mundarten umgestaltet, Vest., Trst. (Let.); — 2) i. se, aufhören Früchte zu tragen: drevo se je izrodilo, Cig.

izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.

iztȋrati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.

iztrẹbílọ, n. 1) das Ausführungsorgan (zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Nachgeburt, C., Vest.

jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. (Vest. I. 62.).

jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.

jermenáča, f. die Riemenpeitsche, Vest.

jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.

jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.

jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.

jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič (Let.).

jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.

júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. (Vest.).

júgovəc, -vca, m. der Südländer, Z., Vest.

jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.

kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.-Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.-C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.-C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.-C., BlKr.

kàjkaj, pron. indef. = kjekaj, irgend etwas, C., kajk.-Vest.; (tako tudi: kajkam, kajkod itd., kajk.-Mik.).

kàmp, kámpa, m. 1) der Theil; razdeliti kaj na tri kampe, Valj. (Rad); — die Abtheilung, Jan., Fr.-C., Vest.; na dva kampa, abgesondert, C.; na dva kampa podelovati kaj, Notr.; po kampu, scharenweise, C.; na vse kampe delati = na vso moč d., SlGor.; — 2) das Feldlager, Jan., C., Dalm.; — das Kampfheer, Dalm.; — prim. nem. der Camp = das Feldstück, lat. campus, Mik. (Et.); it. campo, das Lager.

kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.

kávrna, f. die Wolle am Sammt oder Tuch, C.; — die beim Weben sich bildende Wolle, C., Zora; — prim. C. (Vest. I. 167.).

kazuīstika, f. znanstvo, ki uči pomirjevati vest v težavnih slučajih, die Casuistik, Cig. (T.).

kláti, kǫ́ljem, vb. impf. 1) stechen: kolje me po trebuhu, po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan.; — peinigen, quälen: skrbi me koljejo, Cig.; vest me kolje, Jan.; — 2) beißen: k. se, sich beißen: psi se koljejo; kämpfen, sich schlagen: na Turškem se koljejo; — hadern, Cig.; — 3) schlachten; svinje k.; danes koljemo, heute wird bei uns geschlachtet; — 4) spalten, Mur., Cig., Jan.; drva k., Cig., Dol.-Levst. (Rok.); orehe k., Nüsse knacken, Cig.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig.; — 5) schlagen, vzhŠt.; toča je začela klati, Kres; ura je polnoči klala, Mariborska ok.

kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker (mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Krn-Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Kras-Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Rihenberk-Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.

klobásica, f. dem. klobasa; 1) das Würstchen; — 2) kleine Striemen, Cig., Vest.; — tudi: klobasíca, Valj. (Rad).

klobučárnica, f. die Hutfabrik, Cig., Jan., Vest.

knę̑ževstvọ, n. = kneštvo, das Fürstenthum, Jan. (H.), Vest.

kocmǫ̑vəc, -vca, m. = mah, das Moos, Mur., Vest., vzhŠt.

kolę́dən, adj. Weihnachts-: kolę̑dni svetki, C.; koledni post = dan pred božičem, Hal.-Vest.; na koledno, zu Weihnachten, ogr.-Valj. (Rad).

kolę̑dnica, f. 1) pesem, katero koledniki pojo, Mur., vzhŠt.-Vest.; — 2) koledujoča ženska, C.

kolę̑dnik, m. 1) der an den Weihnachtsumzügen theilnehmende Sänger, Mur., vzhŠt.-Vest., jvzhŠt., Lašče-Erj. (Torb.); — 2) dan pred božičem, Hal.-Vest.

kolę̑dovati, -ujem, vb. impf. 1) zur Weihnachtszeit von Haus zu Haus ziehen, Lieder singen und dafür milde Gaben sammeln; — 2) betteln, C., Vest.

kolìč, -íča, m. 1) dem. kol; kleiner Pfahl, Stecken; der Zaunpfahl, Cig., M., Vest.; — tudi kǫ́lič; kólič, -íča, die Korbrippe (tisti kol pri košu, okrog katerega gredo vitre), Tolm., Cerkljansko-Štrek. (Let.); — 2) kolíč, der Arbeiter, der die Rebenpfähle in die Erde steckt, der Bestecker, jvzhŠt.

kolȋčkovati se, -ujem se, vb. impf. neka pastirska igra s količi, v Medjimurju-Vest. I. 110.

kółke, f. pl. das Werg, C. (Vest. I. 4.); kuke, Cig.

kolọ̑vrat, m. 1) das Spinnrad; — lončarski k., die Drehscheibe des Töpfers, Cig., Rib.-Erj. (Torb.); — električni k., die Elektrisiermaschine, Cig., C., Vest., Sen. (Fiz.); — das Spulrad des Webers, Bolc-Erj. (Torb.); — das Ziehrad, mit welchem bei einer Panstermühle das Rad in die Höhe gezogen und niedergelassen wird, V.-Cig.; — die Haspel, die Winde sammt dem Gestell, Frey. (Rok.); — priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne, Erj. (Torb.); — 2) psovka za nerodnega človeka, jvzhŠt.

kȏnčema, adv. = konči, Št.-Cig., Jan., Bes., Vest. (I. 6.).

konjȋčkati se, -am se, vb. impf. pastirska igra, vzhŠt.-Vest. I. 126., Pjk. (Črt. 131.).

kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.-Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).

kosmàt, -áta, adj. behaart, rauhhaarig, zottig; kosmata kapa, die Pelzmütze; kosmata kapa! potz tausend! kosmata ušesa imeti, = ne slišati, neposlušen biti; — rauh; k. zid = neometan zid, Gor.; — kosmato grlo, ein rauher Hals; kosmat glas, heisere Stimme, V.-Cig.; kosmata vest, ein laxes, grobes Gewissen; kosmata pesem, das Zotenlied; k. beseda, die Zote; k. šala, ein roher Scherz; kosmata laž, eine grobe Lüge; — k. med = med v satovju (opp. suh med), Svet. (Rok.); — kosmata teža, das Bruttogewicht, Cig. (T.); kosmati denar, der Bruttoertrag, Svet. (Rok.).

kosmȋnje, n. das Rauhe, die Haare, Mur., Vest., Danj. (Posv. p.); kamelsko k., Kameelhaare, ogr.-Valj. (Rad).

kotríga, f. = ud, člen, členek, ogr.-C., SlN., Vest.; — pl. kotrige, das Skelet, vzhŠt.; tudi: die Schindmähre, vzhŠt.

kozdę̑rje, n. coll. = pazderje, Št.-Caf (Vest. I. 38.).

krȃt, f. 1) = 2. krat m. prvo krat, zadnjo krat; do tretje krati, C.; potrka tretjo krat, vzhŠt.-Valj. (Vest.); neke krati, einigemale, C.; vse krati, jederzeit, C.; — h krati, auf einmal, zugleich, Notr.-Cig., Jan., DZ.; sogleich, C.; — 2) die Frist: komu krat dati, ne da krati, C.; v dveh kratih plačati, in zwei Terminen zahlen, V.-Cig.; — oblike m. in ž. spola se ne dajo vselej za gotovo ločiti.

kratkovẹ́čən, -čna, adj. kurzlebend, Vest.; — ephemer, Cig. (T.).

krávišče, n. elende Kuh, Jarn., Cig., Jan., Met., C. (Vest.), Ig; (nav. kravšče, kravše, -eta: tri kravšeta, Vrtov. [Km. k.]).

krę̑bri, adv. = vkreber, navkreber, (kreber, Cig., k rebri, Jan., C. [Vest. I. 56.]); pot se je zopet krebri obrnil, Levst. (Zb. sp.).

krivíka, f. 1) krumm gewachsener Baum, C.; — 2) ein falsches Wort, Vest.

kúčiti se, -im se, vb. impf. niederhocken, Z., C. (Vest. I. 138.).

kuhačíka, f. = kuhača, Mursko polje-Vest.

kúkniti, kȗknem, vb. pf. niederhocken, Fr.-C., C. (Vest. I. 138.); zusammensinken, Št.-Z.

kȗmkati, -am, vb. impf. = kunkati, grunzen, Vest.

kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.

kȗnkati, -am, vb. impf. den Laut kun von sich geben, Mur., C.; — grunzen, Trst. (Vest.); — jammern, verdrießlich sein, Mur.

kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. (Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.-C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.

lágoj, adj. schlecht, gering, C.; — böse, ogr.-Mik., C. (Vest.); lagoja mačeha, Npes.-Vraz.

lę̑mez, m. 1) der Dachsparren, V.-Cig., Jan., M., C., Tolm.-Levst. (Rok.), Krn-Erj. (Torb.), vzhŠt.; lemezi ali roženice, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Ruderstange, der Ruderbaum der Flößer, ob gornji Dravi-C. (Vest. I. 68.).

líla, f. die Puppe, die Docke, Cig., Jan., M., C. (Vest.).

lǫ́diti, -im, vb. impf. = motiti, berücken, irre führen, verlocken, C., C. (Vest. I. 151.); l. koga v krčmo, C.; psa loditi, jvzhŠt.; l. otroka, ein Kind mit Spielwerk besänftigen, C.; l. se s čim, sich mit etwas abgeben, aufhalten, unterhalten, ogr.-C.; — pogl. luditi.

luščánja, f. = luščína, C. (Vest.).

mȃm, adv., kajk.-Glas., Vest.; pogl. mahom.

mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, ob Dravi-Caf (Vest.).

mehən, -hna, m. = mehenj, kajk.-Vest.

mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, ob Dravi-C. (Vest.).

mehkúž, m. 1) der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Jan.; — jajce brez trde lupine, Vest.; — 2) der Weichling, der Zärtling, Mur., Cig., Vrtov., ZgD.

mehkúža, f. jajce brez trde lupine, Vest.

məkíniti, -ȋnim, vb. impf. schütteln, bewegen, Cig., M., Št.-Vest.: m. se, sich bewegen: drevo se mekini, Vest.

mę́rjavəc, -vca, m. der Messer, Cig., Jan.; der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Valj. (Rad), Svet. (Rok.), Bes., ZgD., Nov., Vest., Gor.

mestẹ́je, f. pl. die Ofenmündung, Mur., Cig., Jan., C. (Vest.), Gor.; vzemi največe pleče, katero imate nad mestejami, Andr.; — prim. isteje.

míłən 1., -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.-Vest.

mílošča, f. = milost, Habd.-Mik., C. (Vest.), vzhŠt.-C., ogr.-C., Let.

mláščiti, mlȃščim, vb. pf. schlagen, dass es patscht: grdo ga je mlaščil, Dragotinci (Št.)-Valj. (Vest.); — prim. mlaskniti.

mǫ́ka 2., f. = muka, die Marter, Dalm., ogr.-Mik., Št. ob hrv. meji-Vest. I. 121.

morák 2., m. der Truthahn, Guts., Jarn., Mur.; (murak), Kor.-Vest.; — prim. slovaški: morak, Truthahn.

morjeplǫ̑vstvọ, n. die Seeschiffahrt, Vest.

múl, adj. ohne Hörner, C., C. (Vest.); (tudi: mulj, C.).

murák, m., Kor.-Vest.; pogl. 2. morak.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

náči, adv., M., ogr.-Vest.; pogl. inači.

nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.-C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.

naplačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) daraufzahlen, Jarn., M.; — 2) belohnen, Vest.

napúšiti, -pȗšim, vb. pf. aufblasen, aufschwellen machen, C.; — n. se, aufschwellen, Trub.-Mik.; ustnice se napušijo, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

narę̑žək, -žka, m. eine freundliche Miene (preprosto), (naražek) Guts.; prim. C. (Vest. I. 37.).

nastávljati, -am, vb. impf. ad nastaviti; 1) ansetzen, Cig.; n. gostovanje, fortsetzen, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — 2) zu einem bestimmten Zwecke aufstellen.

natépsti, -tépem, vb. pf. 1) gehörig abprügeln; — 2) eig. durch Schlagen zusammenbringen: n. si na glavo, sich etwas aufbürden, aufladen; n. se, in einer gewissen Menge sich ansammeln, zusammenlaufen; ljudi celo druhal se je nateplo, Met.-Mik.; natepla se je velika množica, Cig.; — 3) n. se, sich voll essen; n. se dobrih rib in druge jedi, Krelj; — 4) beschmutzen: s prahom natepen, Vest.; — 5) anstecken, n. se, angesteckt werden: natepen s kužno boleznijo, C.

navȃla, f. = naval 1), Jan., Zora, Vest.

navȇdək, -dka, m. das Citat, Vest.; navedki, Daten, DZ.

návẹk, adv. = zmerom, immer, kajk.-Vest.

navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.-C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.-C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. (Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.

nẹkterọ̑č, adv. manchesmal, zuweilen, ogr.-C., Vest.

neomȋka, f. der Mangel an Bildung, Vest., SlN.

neprestȃnce, adv. unaufhörlich, Guts.-Mik., Vest., Raič (Let.).

nȋčij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.-C., Navr. (Let.), Vest.

nidẹ, adv. = nider, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.-C., Vest.

nȋkaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.-Vest.

nȋkda, adv. = nikdar, Mik., kajk.-Vest.

nȋndər, adv. = nikoder, nikjer, vzhŠt.-Vest. I. 108; (tudi: nindrt, Vest.; nindri, ogr.-Mik.; nastalo iz: nigder, Mik.).

nȋšče, pron. = nihče, Mur., Cig., Met., vzhŠt.-Vest., Dol.; tudi: niščè.

nor, adv. = enkrat, Rez.-C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).

norȋja, f. die Narrheit, der Spaß, Possen, Jarn., C., kajk.-Valj. (Rad); norije terati, Possen treiben, kajk.-Vest.

obávljanje, n. 1) das Aufhalten, das Zurückhalten, C.; — 2) die Verrichtung, kajk.-Valj. (Rad); o. državnih služeb, die Bekleidung von Staatsämtern, Vest.

obẹšenják, m. der Gehängte, der Erhängte, C., Vest., SlN.; der Galgenvogel, Valj. (Rad).

obslužávati, -am, vb. impf. abhalten, begehen, verrichten (einen Gottesdienst, eine Hochzeit, eine Mahlzeit), ogr.-C., vzhŠt.-Valj. (Vest.); feiern, kajk., ogr.-Valj. (Rad).

ocẹłn, -łna, adj. = jeklen, ob Muri-Caf (Vest. II. 61.); — ocelno zrnje, Ščav.-C.

očȓtək, -tka, m. der Umriss, Cig., Jan., Cig. (T.), Vest.; prvi o., die Skizze, C.

odnẹ́klẹ, adv. seit einiger Zeit, C., Vest.

odškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem gewissen Knirschlaut wegbrechen, C.; abklemmen, Cig.; — durch Aufdrehen jenen Laut verursachen, z. B. den Fasshahn oder ein Schloss öffnen, C., vzhŠt.-Valj. (Vest.); — aufschrauben, Mur.

odšpáliti, -im, vb. pf. = odšpiliti, Z., Št.-Vest.

ohlȃda, f. die Abkühlung, Vest.; die Erkaltung (phys.), Cig. (T.); die Erfrischung, ogr.-C.

ohlápən, -pna, adj. nicht eng anliegend, locker, schlotterig, lax; ohlapno zvezati, locker o. nachlässig binden, Cig.; ohlapna obleka, ein weites Gewand; ohlapni črevlji, Cv.; — ohlapne roke biti, lange Finger machen (= izmikati), Cig.; — ohlapna vest, ein laxes Gewissen, Zv.; ohlapne in razustne popevke in zdravice, laxe und ausgelassene Lieder u. Trinksprüche, Jurč.

ǫ́jce, n. dem. oje, C. (Vest.); — die Deichsel des Pflugwägelchens, Štrek.

okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očȋ, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. (Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.-Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel (zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).

okòł, -kóla, m. 1) eine Umzäunung (für Schweine, Schafe), der Viehhof, Mur., Jan., Danj.-Mik., C. (Vest.), Trst. (Let.); — ein umzäunter Weideplatz, vzhŠt.; — der eingefriedete Platz um ein Haus herum, SlGor.; — 2) der Umkreis, Mik.; — tudi: ókoł, izgovarja se nav. ókol (ókolj), vzhŠt.

osmráditi, -smrȃdim, vb. pf. mit Gestank erfüllen; — (fig.) osmrajena dušna vest, ogr.-C.

ostȃvščina, f. = ostalina, der Nachlass, die Verlassenschaft, SlN., Vest.; — hs.

otročnják, m. 1) = maternica, die Gebärmutter, Cig., Vod. (Bab.); otrǫ́čnjak, Mur.; — 2) = otročjak 2), die Fraisen, C.; — 3) = otročanec, otročaj, Vest.; — ein kindischer Mensch, SlN.

pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.

pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.-Valj. (Vest.).

pámetiva, f. der Gedächtnistag der unschuldigen Kinder, Mik., vzhŠt.; na pametivo, am Tage der unschuldigen Kinder, Vest.

pámetivar, -rja, m. kdor na pametivo hodi s tepežnico po hišah, Vest.

papȋnəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.-Mik., C., Vest.

pasjevẹ̑stnik, m. kdor ima pasjo vest, Nov.

pẹ́ča 2., f. 1) das weibliche weiße Kopftuch der Sloveninen; — 2) p. papirja, ein Bogen Papier, ogr.-C., Z.; bukve v celo pečo, ein Foliant, Cig.; — p. platna, eine Webe, Cig.; — prim. it. pezza, lat. petia, C. (Vest.), Mik. (Et.).

péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); (stsl.).

pečȗšnica, f. der Küchenfetzen, C., vzhŠt.-Vest.

pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.-C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).

perína 2., f. 1) = perutnina, V.-Cig.; — 2) das Federbett, Cig., Jan.; — 3) ein großes Blatt (von Kohl, Rüben u. dgl.), C., Vest.

perȋnje 2., n. coll. 1) Federzeug, C.; — 2) große Blätter (von Kohl, Rüben u. dgl.), Nov., Vest., Fr.-C.; perinja nabrati za svinje, jvzhŠt.

perìv, -íva, adj. morsch, angefault, vzhŠt.-Vest., Notr.

pẹ̑ški, I. adj. Fuß-, zu Fuß: peški pot, der Fußsteig, der Fußweg, Mur., ogr.-C.; p. grah, die Bodenfisole, ogr.-C.; — II. adv. peški, zu Fuß, Jan., ogr.-C.; (= peške, Medjimurje-Vest.).

píkati, pȋkam, vb. impf. Stiche machen, stechen; bolhe, ose, kače pikajo; — picken, Cig., Jan.; p. in sekati, Z.; p. in kljukati, C.; — punktieren, tüpfeln, Mur., Cig. (T.); — tröpfeln, C.; dež pika, Notr.; — mit Worten stechen, sticheln; kaj me zmerom pikaš? — vest ga pika, das Gewissen quält ihn, Ravn.

pismoùk, -úka, adj. schriftgelehrt: pismouki ljudje, Vest.

pȋtom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.-Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); (hs.).

plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.-C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.-C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.-Vest.

plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. (LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.-C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.-Levst. (LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče-Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.

plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.-Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave (nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.-Vest. (III. 126.).

plȃskati, -am, vb. impf. klatschen, C.; — prügeln, C.; — lärmen, schreien, vzhŠt.-Vest.

pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).

platníca, f. 1) der Seitentheil, besonders von flacher Form, Mur., C.; die Seitenplatte, C.; das Seitenbrett, Z.; trlica je iz dveh platnic, vzhŠt.-Vest.; — die Bohle übhpt., Cig.; das Futterbrett, Jan.; der Brückenbalken, C.; — ein platter Stein, C.; — das Blatt des Messer- o. Gabelgriffes; noževe platnice, C.; — 2) der Buchdeckel; v trde platnice vezana knjiga; — 3) der Thürflügel, Cig.; — der Fensterladen, C.; — 4) = list, das Sägeblatt, Cig.; — 5) = platišče, die Radfelge, C., kajk.-Valj. (Rad); bes. die breite Felge eines unbeschienten Rades, Z.; — 6) = platenica 1), der zum Zersägen bestimmte Baumstamm, C.; — 7) der Hinterbacken: hoditi tako, da noga bije proti platnicama (der Anfersegang), Telov.; — 8) ein abschüssiger Acker unter einem Walde oder Weinberge, Hal.-C.; — 9) die vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Vrtov.-C., Rihenberk-Erj. (Torb.); prim. platenica 2); — 10) = platica 3), der Frauenfisch, der Frauennerfling (leuciscus virgo), Kostanjevica, Ljub.-Erj. (Torb.); — 11) der Blätterpilz (agaricus), Tuš. (B.).

platníčast, adj. flach, vzhŠt.-Vest.

platnjáča, f. = trlica (ker je iz dveh platnic), vzhŠt.-Vest.

plȃvta, f. der Säekorb, kajk.-Valj. (Vest.).

podletẹ́ti, -ím, vb. pf. darunter fliegen, M.; ako lastavica kravo podleti, onda krava doji krvavo mleko, kajk.-Valj. (Vest.); — zmote mi tu in tam podlete, Irrthümer schleichen sich mir hie und da ein, Trst. (Let.).

podọ̑čən, -čna, adj. unter dem Auge befindlich: podočni zob = podočnik, Vest.; podočna kost, das Jochbein, Cig.

podsẹ̑nje, n. = podstenje, der Raum am Hause unter dem Vordache (unter der Traufe), vzhŠt.-C.; (podsenje f. pl. die Laube vor dem Hause: na podsenjah, SlGor.-C. [Vest. I. 6.]).

pogíbati 1., -gȋbam, -bljem, vb. impf. ad poginiti; im Zugrundegehen, im Untergange begriffen sein, in Gefahr sein, C., Mik., Vest., Nov.-C.; krščanska vera pogiba in se zatira, Krelj; od lakote p., LjZv.; Vstani, otmi nas, Gospod, pogibljemo, Str.

pǫ́kniti, pǫ̑knem, vb. pf. = počiti 1), 2), Cig., Jan., Cig. (T.), M., DZ.; včasih je poknila kaka suha veja, Erj. (Izb. sp.); — ausbrechen: ogenj pokne sredi vasi, Vrt.; vojska pokne, Vest.; bitva pokne, Vrt.

pokoš, m. die Küchenschabe, vzhŠt., C. (Vest.); — pogl. pokož, polkož.

pokotúrniti, -ȗrnem, vb. pf. in rollende Bewegung versetzen, wälzen; p. rešeto za kom, Vest.; p. se, in rollende Bewegung gerathen, sich dahinwälzen, Prip.-Mik.

pokoža, f. = polkoža, SlGor.-Caf (Vest.).

polẹ́jati, -am, vb. impf. = polivati, vzhŠt.-Vest.

pomȃnjək, -njka, m. der Mangel, der Abgang, Cig., Jan., DZ., Vest.

pomirȋtelj, m. der Beruhiger, der Friedensstifter, Vest.; — der Versöhner, kajk.-Valj. (Rad).

ponàjvèč, adv. = po največ, meistens, hauptsächlich, Vest., Raič (Slov.).

ponarásti, -rástem, vb. pf. allmählich anwachsen, C., Vest.

popȃka, f. das Verderbnis, die Entstellung, Cig., Vest., ZgD.; — der Fehler, der Naturfehler, der Makel, C.; v popaki sem rojen, Ravn.-Valj. (Rad).

popȃva, f. die Eberwurz (carlina acaulis), vzhŠt.-C.; — tudi: pǫ̑pava, pompava, (pumpava) kompava; prim. pop, Knospe, C. (Vest. I. 33.).

pǫ̑pica, f. die Knospe, Jan., C. (Vest.).

poprẹ̑čki, adv. poprek, Mur., C., vzhŠt.-Valj. (Vest.).

porháti, -ȃm, vb. impf. = parati, Rož.-Vest.

posę̑bnost, f. die Besonderheit, die Eigenthümlichkeit, die Eigenheit; to ni nikakršna posebnost! das ist nichts Besonderes! — die Individualität, Cig. (T.), Vest.

poséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) nacheinander besiedeln: poseljena krajina, eine bewohnte Gegend, Vest.; — 2) p. se, nacheinander sich sesshaft machen: okolo mesta se p., Nov.

posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.

posmȓtič, m. ein nachgeborenes Kind, Vest.

postǫ̑jka, f. = postolka, Cig., Jan., Bas., Frey. (F.), C. (Vest.); — (nam. postojnka?).

poȗličən, -čna, adj. Gassen-, Jan., nk.; p. postopač, Vest.; — pöbelhaft, Cig. (T.).

poviteženje, n. die Erhebung in den Ritterstand, Vest.

povzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) zusammennehmen, Cig., Jan.; p. moč, die Kräfte zusammenraffen, Npes.-Cig.; zelišče sok iz zemlje povzame, Jap. (Prid.); — zusammenfassen, resumieren, recapitulieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Vest., Svet. (Rok.); tako je bila stvar, katero smo povzeli od kraja, Jurč.; — 2) wegnehmen: zid veliko svetlobe povzame, Svet. (Rok.); — herunterbringen (fig.), bolezen ga je povzela, C.; — entnehmen: p. kaj iz česa, Cig. (T.), nk.; folgern, Jan.; — abstrahieren, Jan.; — besedo p., das Wort nehmen, Cig., Jan., nk.; — p. glas, intonieren, Jan.; — 3) nachnehmen (merc.), Jan., Cig. (T.).

požrẹ́kniti, -žrẹ̑knem, vb. pf. = požreti, Ščav.-C., Mursko polje-Vest.

prákoł, m. ein abgenützter Stock oder Stecken, der Prügel, Cig., Mik., C. (Vest.), vzhŠt.

prasȋčkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; (prim. Vest. I. 125.).

prebúrən, -rna, adj. allzustürmisch, Vest.

prècek, adv. = precej, sogleich, Dol.-Levst. (M.), Št.-Valj. (Vest.).

predọ̑čən, -čna, adj. vor den Augen befindlich, Mur.; — anwesend, Z., kajk.-Vest.

pregrẹšíti, -ím, vb. pf. sündigen, eine Sünde begehen; vari se, da kaj ne pregrešiš! Dalm.; kaj sem pregrešil tvojemu očetu? Dalm.; p. iz človeške slabosti, Jsvkr.; — p. epigram, ein Epigramm verbrechen, Zv.; — (p. zapoved, das Gebot übertreten, vzhŠt.-Valj. [Vest.]); — (nav.) p. se, sich versündigen, moralisch fehlen; s čim sem se pregrešil? was habe ich verbrochen? p. se zoper zapoved božjo; p. se nad kom, sich an jemandem versündigen; p. se komu, sich gegen jemanden versündigen, Ravn.-Valj. (Rad); Bogu se p., Jsvkr.; — einen Diätfehler begehen, C.

prę́ja 2., f. die Schnalle (an Kleidern, Schuhen), ogr., Rez.-C. (Vest.), Bolc-C.; — der Kettenring, C.; — prim. prega; (C. (Vest. I.) primerja: -preti, -prem).

prekŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. (einen spröden Gegenstand) entzweibrechen; suho vejo p.; — nado p., die Hoffnung knicken, SlN.-C.; samoglasnik p. (schwächen), Vest.

prekrížiti, -im, vb. pf. = prekrižati: kruh z nožem p., kajk.-Valj. (Vest.); — p. se = prekrižati se, M.

premẹ́siti, -im, vb. pf. 1) knetend durchmischen: testo dobro p.; — durchmengen: jezik je s tujkami premešen, Vest.; — 2) von neuem kneten; — 3) zu viel kneten, überkneten, Cig.

preostȃjanje, n. das Übrigbleiben: do preostajanja, im Überfluss, Vest.; = na p., nk.

prepoznáti, -znȃm, vb. pf. erkennen: ona je prstan taki prepoznala, vzhŠt.-Valj. (Vest.); nista ga prepoznala v tej obleki, LjZv.; p. goljufijo, Cv.

prepríca, f., Vest. III. 126., pogl. prprica.

pretòk, -tǫ́ka, m. 1) der Durchfluss, der Canal, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; Sueški p., Vest.; s pretoki oskrbeti, canalisieren, Jan.; — der Flussarm, Cig., Jan.; — der Schlauch (zum Abflusse des Unrathes), Cig.; — = preliv, die Meerenge, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Flussbett, C.; — 3) die Circulation: p. krvi po životu, Mur., Cig.; — 4) das Abziehen (des Weines), C.

prevǫ̑dnik, m. 1) der Begleiter, der Wegweiser, Cig.; — 2) der Leiter (phys.): p. elektrike, toplote, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Vest., Vrt.; — 3) der Übersetzer, Jan.; — 4) der Indossant (bei Wechseln), DZ.

prežę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend durchgehen, Valj. (Vest.); p. njivo, p. pot na njivi, da lahko z vozom črez njo peljejo, Ig (Dol.); — 2) im Schneiden mit der Sichel zuvorkommen: p. koga. Dol.

priglásiti, -im, vb. pf. 1) in Einklang bringen, accordieren (in der Musik), Cig.; — p. se, zustimmen, Vest.; — 2) p. se, sich anmelden, C.

prigojíti, -ím, vb. pf. 1) anerziehen: delavnost mu je bila prigojena, Vest.; — 2) durch Zucht erwerben: p. si kravo, C.

prigrẹ́vati, -am, vb. impf. ad prigreti; 1) zuwärmen, Cig.; — mit der Wärme zusetzen, wärmen, Mur., Cig., Jan.; warm scheinen: solnce prigreva; — 2) to mi prigreva, das macht mir bange, macht mich besorgt, Cig., Jan.; vest mi prigreva, ZgD.; bolj in bolj jima prigreva, Ravn.

prijȃtar, -rja, m. = prijatelj, C., SlGor.-Vest. I. 59.

pȓlje, adv., nam. prvlje = prej, vzhŠt.-Vest.

prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.-Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.-Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — (fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; (hs.).

prpríca, f. = poprica, koprica, das Quereisen im oberen Mühlsteine, die Haue, C. (Vest.), jvzhŠt.; (preprica, vzhŠt.-Vest.).

pȗrək, -rka, m. 1) das Truthuhn, Valj. (Rad); — 2) der Fichten- o. Tannenzapfen, Jan., Trst. (Vest.).

puščȃd, f. etwas Widriges, Vest.; — das Ungeziefer, C.

ravę́na, f. = ravan, ravnina, Mur., Cig., Vest., vzhŠt.

razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.

raznę́ti, -námem, vb. pf., Vest., pogl. sneti.

razslávljati, -am, vb. impf. ad razslaviti; allgemein berühmt machen, Mur., Cig., Jan., Vest.; očeta r., Ravn.

raztę̑za, f. 1) die Zerdehnung (der Vocale), Vest.; — 2) die Ausdehnung, Cig., C.; po vsej raztezi, Levst. (Pril.).

rę́ga 1., f. 1) der Riss, die Spalte, Habd.-Mik., Cig., Jan., Fr.-C.; posoda je imela na vseh straneh poke in rege, Cv.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, (raga) SlGor.-C.; — 3) der Streifen, (raga) Mur., SlGor.-C., Vest., Trst. (Let.); — 4) die Grimasse, Cig.

rẹ́pičnik, m. 1) das Repsöl, Vest.; — 2) die Balsamgarbe (achillea ageratum), M., Z.

rẹ̑s, m., Zora, Vest.; pogl. vres.

rẹšȋtəv, -tve, f. 1) die Lösung; r. uganke; — die Auflösung (math., phil.), Cig. (T.); — 2) die Erledigung, Jan., C., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 3) die Erlösung, die Befreiung; — 4) der Wiederkauf: na r. prodati, Jap. (Sv. p.); — 5) = godovni dan, Trst. (Vest.), Savinska dol.

rȋdžək, -džka, m. 1) ein fuchsfarbenes Pferd, der Fuchs, Mur., ob spodnji Dravi-C. (Vest.); — 2) ein fuchsfarbener Ochs, Hal.-C.; — 3) eine fuchsrothe Hummel, Notr.-C.; — 4) der Leindotter (camelina sativa), Jarn., Mur., Cig., Tuš. (R.), C.; — das Leimkraut (silene linicola), Josch; — piše se tudi: riček.

rȋdžko, m. ein fuchsrothes Pferd, der Fuchs, ob spodnji Dravi-C. (Vest.).

ročȃj, m. 1) die Handhabe, Cig., Jan., M., Vest., DZ.; der Griff, der Stiel, Cig., Št.; der Henkel, Cig., Jan.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — die Pflugsterze, Mur.-Cig., Jan.; — 2) die Armlehne, Cig., Jan.; — das Geländer, die Brustlehne, Cig., Jan.; — 3) das Gängelband der Kinder, M., Z.; — 4) = soviel man einmal auf dem Arm o. in den Armen tragen kann: r. sena, Z.; r. drv, Dol.; — r. prediva, eine Flachsreiste, Jan. (H.).

samovelȋtelj, m. der Dictator, Cig., Vest.

samovelȋteljstvọ, n. die Dictatur, Cig., Vest.

segúrən 2., -rna, adj. tüchtig, vzhŠt.; žnidar je bil močen čvrstev in seguren, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); — eifrig, C.

sẹverjàn, -ána, m. der Nordländer, Bes., Vest.

sȋlje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.-Mik., ogr.-Mik., C.; (bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.-Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.

skobrnják, m. gesprenkelter Marmor, Vest. I. 16.

skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.-Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.-Vest.

slȋvkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).

slízək, -zka, adj. schlüpfrig, Mur., Cig., C., Vest.; — (nam. sklizek, Mik. [Et.]).

smícati, smȋcam, -čem, vb. impf. 1) streifen, vzhŠt.; klasje s., Ähren abstreifen, C.; z nogami s., mit einem Fuß an den andern anstreifen, SlGor.-C.; — s. se, glitschen, Habd.-Mik., C.; — 2) stechen: strnišče žnjece smica, ogr.-C.; — vest ga smica, ogr.-Let., — prim. smukati, smekniti.

sodnína, f. die Gerichtsgebür, Cig., Jan., Vest.

sodrȗga, f. die Genossin, Z., Vest.

sǫ́jenica, f. sojenice so bitja, ki ravnajo človeku usodo, die Schicksalsgöttinnen, Jan., Trst. (Vest.).

sovę̑rnik, m. der Glaubensgenosse, Cig., Jan., Vest.

spakóta, f. die Verzerrung, C. (Vest.); — die Abscheulichkeit, C.

splȃntati, -am, vb. pf. abbüßen, bezahlen, C., M.; — s. se = izpokoriti se, vzhŠt.-Vest.

splastẹ́ti, -ím, vb. pf. sich legen und verfaulen: trava, žito pod snegom splasti, Nov.-C.; zelje je splastelo, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

spǫ́cati, -pǫ̑cam, vb. pf. = spokati: kravam vime spoca, kajk.-Valj. (Vest.).

spoder, adv. = spodaj, vzhŠt.-Valj. (Vest.), Npes.-Vraz.

spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.-Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.-Vest.

spolǫ́vščina, f. = spolovina 1), spolovinstvo, vzhŠt.-Vest.

srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.-Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).

stániti, stȃnem, vb. pf. 1) hintreten, (stanoti) C.; — 2) werden, geschehen, C.; — 3) = nehati, aufhören: dež stane, C.; — 4) = vstati, vzhŠt.-Vest.

stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.-Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.-Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče-Levst. (Rok.).

starodȃvniški, adj. alterthümlich, Vest.

stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.-Valj. (Vest.), BlKr.-Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.

strátiti, -im, vb. pf. zugrunde richten, Jan.; huda ral mi je vole stratila, Trst. (Let.); — verwüsten, Dict.; stračena njiva, Mik.; — stračen denar, verdorbenes, ungiltiges Geld, vzhŠt.-Vest.; — vergeuden, Jan.

stróka 1., f. 1) die Reihe: s. biserov, eine Reihe Perlen, V.-Cig.; (tudi rus.); — 2) das Hitzbläschen, C. (Vest.); — 3) die Schweinsfinne, C. (Vest.).

strǫ́siti, -im, vb. pf. = stresti, Mur.; ves hram se je strosil, vzhŠt.-Vest.

súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.

svobodnorojèn, -éna, adj. freigeboren, Cig., Vest.

svójka, f. 1) die Angehörige, Z.; — 2) ein einheimisches Wort (opp. tujka), C., Vest.

šabedráti, -ȃm, vb. impf. = švedrati, C. (prim. Vest. I. 37.).

šára 2., f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); (prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.

ščè, adv. = še, Vest., Rez.-Baud.; (štje, Rez.-C.).

ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.-C. (Vest.); — prim. ščirjevec 1).

šklę́mpav, adj. hinkend, Št.-Vest., C., Trst. (Let.).

škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.).

škorjančeváti se, -ȗjem se, vb. impf. neka pastirska igra, Medjimurje-Vest. 1. 110.

šlẹ̀m, šlẹ́ma, m. 1) der Helm, Jan., Cig. (T.), Jurč. (Tug.), Vrt., Vest.; — 2) žarni šlem (neki morski polž), feuriger Ofen (cassis), Erj. (Z.); — stsl.

štẹ́tje, n. 1) das Zählen; die Zählung; — 2) das Lesen, vzhŠt.-Vest.

štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. (Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid (Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).

tàki, adv. = takoj, sogleich, Mur., Zora, kajk.-Vest., BlKr., jvzhŠt.

tę́ga, f. = teža, das Gewicht, Z., Vest., Zora.

təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.-Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.

tẹlovadíšče, n. der Turnplatz, Vest.

tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.

težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; (hs.).

tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.-C. (Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.-C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.

tòp, tópa (topà), adj. stumpf; top nož; Kako bom jaz sekal, Ko je kosa topa, Npes.-Schein.; — top kot, ein stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — stumpfsinnig, unempfindlich: top človek, Zilj.-Jarn. (Rok.), Zv.; topa vest, C.; dumm, C.

trèp 2., trépa, m. der Tölpel, der Dummkopf, C., Vest., Št.; — prim. srvn. trappe, Tropf, bav. trappal, Štrek. (LjZv.).

trǫ̑ška 1., f. = trošica, das Bisschen, Mur., C. (Vest.).

tŕzək, -zka, adj. geizig, Št.-Vest.

ugorək 2., -rka, m. = ogurek, die Gurke, C.; (vugorek), kajk.-Vest.

ujẹ́dati, -am, vb. impf. ad ujesti; 1) beißen, Cig., Jan., M.; kače so ga ujedale, Krelj; bili so ujedani in končavani od kače, Dalm.; muhe, komarji, bolhe so gospo neusmiljeno ujedale, LjZv.; uši ga ujedajo, Kr.; — ujeda me (po trebuhu), ich habe Bauchgrimmen; — u. se, abgenützt werden: železo se ujeda, Gor.; — vest me ujeda, das Gewissen quält mich, C.; bol me v srce ujeda, C.; — 2) mit Worten sticheln: u. koga, Svet. (Rok.); — u. se, sich zanken, Cig., C., Kr.; gospodarji se z družino ujedajo, Jap. (Prid.); in Feindschaft leben, Cig., C.; — 3) u. se, eifern, zürnen, sich ärgern; u. se nad kom; — krächzen, schreien, Mur.; sova se ujeda, Cig., C.; — 4) u. se, sich abgrämen, Dict., Cig., Jan., C.

upodobováłən, -łna, adj. bildend: upodobovȃłne umetnosti, Cig., Vest.

ušpíliti, -im, vb. pf. zuspitzen, vzhŠt.-Vest.

utŕniti 2., -tȓnem, vb. pf. 1) = utrpniti, starr werden, erschlaffen, C., Z.; noge so mi utrnile, C.; — 2) sich verfinstern: solnce, mesec utrne, Hal.-C.; — 3) sterben, Šmarje (Št.)-C.; aussterben: celjski grofi so nagloma utrnili in preminili, Vest.

útrọ, n. = jutro, ogr.-C., vzhŠt.-Vest.; za utra = zjutraj, ogr.-C.

uvẹkovítiti, -ȋtim, vb. pf. verewigen, Vest.; u. se, sich verewigen, Vrt.

včàsik, adv. = včasi 2), sogleich, C., vzhŠt.-Valj. (Vest.).

vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče-Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).

vẹ́ka, f. 1) der Deckel, Jan., Mik.; — der Ofendeckel, Mur., Jan., C., Vest.; — 2) die Fallthüre, Jan., Mik.; — 3) die Fassbodendaube, C., jvzhŠt.; — 4) der Mantelkragen, C.; — 5) das Augenlid, Mik.

vẹ̑st, -ȋ, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.

vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.-Mik., ogr.-C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).

vę̑z, m. 1) = vez, f. das Band, ogr., kajk.-Valj. (Rad); — 2) eine Art Ulme, za Muro-C. (Vest.).

vę̑zič, m. dem. vez; eine Art Ulme, Za Muro-C. (Vest.).

vídəm, -dma, m. der Pfarrpfründengrund, C., Vest.

vȋrnat, adj. = virovit, Trst. (Let.), Vest.

vọ̑dnat, adj. wasserreich, V.-Cig., C., Vest.

vòr, vóra, m. 1) das Blockschiff, das Floß, Pohl., Jarn., Mur., Cig., DSv.; — der Kahn, C. (Vest.); (prim. češ. vor, Floß); — 2) die Kette: kotel na voru visi, Nov.-C.

vorcan, m. 1) die mittelst einer Schnur gefärbelte Linie am Bauholz, ogr.-C. (Vest.); — 2) das Brandmal, ogr.-C. (Vest.); — das Wundmal, C.; — (morda iz nem. Vorzeichen?).

vozȗnčək, -čka, m. das Wägelchen, Vest.

vrẹténọ, n. 1) die Handspindel, mit welcher (ohne Spinnrad) der Faden gesponnen wird; — 2) die Schraubenspindel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); die Pressschraube, Cig.; der Spindelbaum bei der Weinpresse, Mur., Dalm., Dol.; — 3) die Welle, der Wellbaum, der Haspel (als Hebezeug), V.-Cig., Jan., Frey. (Rok.), Savinska dol.; — die Mühlradwelle, Mur., Cig., Dol.; — die Glockenwelle, Cig.; übhpt. jede Welle in einer Maschinerie, Savinska dol.; — die Töpferscheibe, Cig.-Vest.; — 4) die Ruthe zum Flachsschütteln, C.

vȓst, -ȋ, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.-Mik., C.

vseoblȃst, f. die Allgewalt, Mur., Vest.

vseoblástən, -tna, adj. allgewaltig, Mur., Cig., Vest.

zabrẹ́jiti se, -brẹ̑jim se, vb. pf. trächtig werden, kajk.-Valj. (Vest.).

zabrnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu summen anfangen; čebela zabrni, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — zu klingen anfangen (v. einer Saite), Cig., Zv.; — glas zvonovni po ušesih zabrni, Slom.

zacẹ́liti, -im, vb. pf. 1) heil machen, heilen (trans.); rano z.; z. se, heil werden, heilen (intr.); rana se je zacelila; — 2) = zaceliti se (nam. zacẹ́lẹti); rana neče zaceliti, jvzhŠt.; noga mu je zacelila, vzhŠt.-Valj. (Vest.); prim. zaceleti.

zadrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. = odreveneti, erstarren, ogr.-C., Vest.; — z. v pameti, stumpfsinnig werden, ogr.-C.

zadušíti, -ím, vb. pf. ersticken machen; kašelj me hoče z.; dim ga bo zadušil; — ogenj, oglje z., das Feuer, die Kohlen löschen; — zadušena dolinica, ein dumpfiges Thal, Vrtov. (Km. k.); — z. vest, das Gewissen betäuben, Cig.; — z. upor, den Aufstand unterdrücken, Cig., Jan., nk.

zaglę́dniti, -glę̑dnem, vb. pf. = zagledati, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

zagovoríti, -ím, vb. pf. 1) verantworten, entschuldigen, M., Rož.-M.; nemajo, s čimer bi svoje grehe zagovorili, Krelj; zagovori ti mene! Trub.; — z. se, sich entschuldigen, M.; — 2) besprechen, beschreien, beschwören, Cig.; strup z. s skrivnimi besedami, Erj. (Torb.); svete besede so škrata zagovorile, LjZv.; — tudi: z. komu, jemanden beschreien, C.; — 3) zu sprechen anfangen, Jarn.; z. s kom, Zora; Zasmeja se, zagovori, Npes.-K.; — 4) z. se, sich verabreden, sich verschwören, Mur., Cig., Jan.; Sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje Svet zanič'vati se je zagovoril, Preš.; — = zaobljubiti se: z. se Bogu in devici Mariji, da bi grehe oprostil, SlN.; — 5) z. se, sich verreden, sich versprechen, fehlreden, Mur., Cig., Jan.; ne vem, kako sem se zagovoril, Jurč.

zakamenẹ́ti, -ím, vb. pf. = okameneti, Z., Vest.

zaklę̑təv, -tve, f. 1) die Verwünschung, Z.; — 2) der Schwur bei göttlicher Strafe, Cig., Vest.; — 3) die Verschwörung, Cig.

zakováti, -kújem, vb. pf. 1) einschmieden; z. koga (v spone), jemanden in Fesseln legen, Cig., Jan., Nov., Zora, Slovan; — zuschmieden, zuhämmern, zunieten, Jan. (H.); — "zakovana"! reči mora, kdor se od svoje jamice oddali, kadar kozo bijejo, Lašče-Levst. (Rok.); "moja luknja je zakovana, z zlatom zalijana", vzhŠt.-Vest.; — 2) z. konja, ein Pferd beim Beschlagen vernageln, Guts., V.-Cig., Jurč.

zanorávati, -am, vb. impf. zum Narren halten, vzhŠt.-Vest.

zaokréniti, -krę́nem, vb. pf. abbiegen, eine andere Richtung nehmen, SlN.; — z. oči, den Blick wegwenden, Vest.

zapásti, -pásem, vb. pf. 1) erspähen, gewahr werden, Jan.; — 2) verweiden (= auf der Weide verlieren): ovco z., Cig.; z. konja, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — srečo z. (verscherzen), Cig.; — 3) beim Füttern (Weiden) verderben, überfüttern, verfüttern, Cig., Jan.; zapasena zalega, die Faulbrut (der Bienen), Cig.; — zapasen, mit überfülltem Magen, Vrtov. (Km. k.); — ta jed človeka hitro zapase, diese Speise ist geil (človek ne more od nje mnogo jesti), Kras-Erj. (Torb.); — z. se, durch zu viel Speise oder eine schlechte Speise sich den Magen verderben, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); z. se z jabolki, Cig.; — 4) z. se, sich vermehren (von Thieren): pred nekaj leti v naši vodi uže ni bilo rakov, a zdaj so se spet zapasli, Notr.

zapíliti 2., -im, vb. pf. ver-, zuspunden, Cig., Vest., jvzhŠt.; — prim. pilka.

zapǫ̑ga, f. die Krümmung, C. (Vest.); — der Bug an Kleidern, SlN.-C.; — prim. zapogniti.

zapojíti, -ím, vb. pf. übertränken, Cig.; — betrunken machen, berauschen, z. se, sich berauschen, Mur., vzhŠt.-Valj. (Vest.), Dol., Št.-Z., Danj. (Posv. p.).

zaràn, adv. = zarana, C., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), kajk.-Valj. (Vest.); na vse zaran, in aller Frühe, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — (zarȃn, f.: eno zaran čujejo ..., Npr.-Kres).

zarobíti 2., -ím, vb. pf. zum Sclaven machen, Vest., SlN.; gefangen nehmen, C.

zarǫ̑čən, -čna, adj. Verlobungs-; zaročni prstan, der Verlobungsring, Danj.-M., vzhŠt.-Valj. (Vest.).

zaškrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein klapperndes Geräusch von sich geben: vrgel ga je, da so kosti zaškrepetale, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

zaškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem knarrenden Laut eine Drehung bewerkstelligen, zudrehen, Cig.; z. pipo, Mur., C., vzhŠt.-Vest.; zuschrauben, vzhŠt.

zatólči, -tółčem, vb. pf. 1) durch Schlagen schließen: s kladivom, z betom z., zuhämmern, zukeulen; — 2) hineinschlagen: z. rušino, Cig.; — einschlagen; kol z. v tla, Cig.; — einbleuen, Cig.; — 3) z. klin (žrebelj), t. j. na ostrem koncu ga potolči, verklinken, Cig.; — 4) erschlagen, vzhŠt., ogr.-Valj. (Vest.); — 5) zu schlagen anfangen: zatolklo je srce, Zora.

zavzȋmati, -mam, -mljem, vb. impf. = zavzemati, (einen Platz) einnehmen, C.; z. škofovske sedeže, Vest.

zažę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel zu weit schneiden, Z.; — 2) mit der Sichel zu schneiden anfangen: gospodar na vsakem oglu njive zažanje za jeden snop, kajk.-Valj. (Vest.).

zbȋrica, f. = zberica, die Collectur, Mur., Vest.

zbudíti, -ím, vb. pf. aufwecken, wecken; spečega z.; z. se, erwachen; auferwecken; — z. (se) od smrti; — (pren.) z. komu vest; — rege machen, erregen, Cig., Jan., nk.; z. pozornost, sum, nk.; verursachen, Cig.; z. glasen smeh, nk.

zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.).

zelják, m. der Krautbehälter, SlGor.-Valj. (Vest.).

zemljákinja, f. 1) die Grundbesitzerin, Jan.; — 2) die Landsmännin, Habd.-Mik., Mur., Vest.

zę́za, f. 1) der Steiß des Geflügels, C.; purja, gosinja, račja, kokošinja z., Vest.; — 2) die Bachstelze, C.

zę́za-mǫ̑ž, m. = zezavec, Raič (Vest.).

zę́zanje, n. säumiges, zögerndes Thun, Raič (Vest.).

zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič (Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.

zę́zavəc, -vca, m. ein säumiger Mensch, Raič (Vest.).

zgodovinopȋsje, n. = zgodopisje, Vest., Let.

znave, adv., SlGor.-C.; pogl. iznova (znaver, vzhŠt.-Valj. [Vest.]).

zobáčiti, -ȃčim, vb. impf. = grabiti, rechen, C., kajk.-Valj. (Vest.).

zọ̑či, I. adv. 1) ins Antlitz: komu z. povedati, ogr.-C. (Vest.); z. staneta cesarju, sie traten vor das Angesicht des Kaisers, ogr.-C. (Vest.); — 2) zugegen: z. biti, vzhŠt., ogr.-C. (Vest. I. 57.); — II. praep. c. gen., in Gegenwart, angesichts, ogr.-M.; z. mnogih velikašev, ogr.-C. (Vest.); — nam. vzoči; prim. navzoči.

zrakoplòv, -plǫ́va, m. = zrakoplav, Vest.

zrakoplǫ̑vəc, -vca, m. 1) der Aëronaut, Cig. (T.), C., Vest.; — 2) belorepi z., der weißschwänzige Tropikvogel (phaëton aethereus), Erj. (Ž.).

zvaríti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschweißen, dva kosa železa z.; — 2) absieden, kochen, Jan.; mleko z., vzhŠt.-Valj. (Vest.); zvarjene gobe, Danj. (Posv. p.); — brauen, Cig.; — 3) z. se, gerinnen: mleko se je zvarilo, Bolc-Erj. (Torb.); — zvarjeno mleko, Käsewasser, C.

zvȗnski, adj. fremd, C., kajk.-Valj. (Vest.).

žə̀pnọ, n. das Floßloch im Floßofen, Cig.; das Schürloch, Jan.; das Ofenloch, C.; — der Krater, Trst. (Let.), Vest., Nov.; — pogl. žekno.

žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.-C. (Vest.), BlKr., kajk.-Valj. (Rad).

živȋnar, -rja, m. der Viehknecht, der Hirt, M., Vest.

žǫ̑j, m., ogr.-C., Vest., nam. žoh, (kakor straj nam. strah, C.).

žȗpnik 1., m. 1) der Pfarrer, Jan., Prip.-Mik., nk.; — hs.; — 2) eine sonnig gelegene Wiese, Vest.

žúža 1., f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn.; — der Holzwurm, C.; črv, ki vrta v surovih deblih, Vest.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dühšnazvést -i ž vest, zavest: ka pôleg dühsnezvêszti po pravici bode szkoncsávalo AI 1875, br. 2, 3

dǜšni -a -o prid.
1. dušen: Odpré sztezo I düsnoga zvelicsanya KAJ 1848, 6; Nejga csloveki dragſega Ino po ſzmrti düsna zvelicsanya SŠ 1796, 48; voj Z-düsne kmicze KAJ 1848, 10; ſivi ſzám ſzebi pak na Düſno zvelicſanye TF 1715, 9; veszt grozi, I 'zelen mir düsni vmárja KAJ 1848, 4; polei mojo düſno ſzpoznanye SM 1747, 49; taki vDüſnoi ſaloſzti razveſzeliti TF 1715, 37; Szprávlajmoſze na ſmrt i v-düsnom molejnyi SŠ 1796, 8
2. v zvezah: düšni den vernih duš dan: Taki potom je Düšnidén BJ 1886, 38;
düšni paster duhovnik: Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36;
düšna vejst vest: ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt, hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 74; I düſnavejſzt takáj Tvoj vſzakdenésnyi grejh BKM 1789, 385; da nyim düsnavejszt bráni sze podlo'siti KOJ 1848, 11; proti nyega Duſne veſzti tosbi SM 1747, 62; od düsnevejſzti kárani KŠ 1771, 292; Düjh düsne-vejſzti KM 1783, 46; med vnougim düsne-vejſzti bodanyem KM 1796, 9; szlobodnoszt szvoje düsnevejszti niksoj zemelszkoj oblászti nedájo podjármati KOJ 1845, 68; mo Dusno Zveſzt vtiſis SM 1747, 69; naj nevra'zeno düsnovejſzt mám KŠ 1771, 417; jaſz ſzam vſzákov dobrov düsnovejſztyov ſzlü'zo Bougi KŠ 1771, 413; ka ſzmo i vu vaſi düsnivejſztaj ocsiveſzni KŠ 1771, 537

hér -a m glas, vest: Dobroga vecséra Nega ſzrecsi héra BKM 1789, 333

véjst tudi véist tudi vést -i ž, v zvezi düšna vejst vest: Dobra Düsnavêszt BRM 1823, VII; Dobra düsna vêszt KAJ 1848, V; Obderſiga miloſztivno proti nyega Duſne veſzti tosbi SM 1747, 62; I düsno vêszt nyegvo zbüdjáva KAJ 1848, 3; Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ſteroga naſzleduje hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 74; Düsna vejſzt mene tou'zi BKM 1789, 14; mér düsne vejſzti KŠ 1754, 127; ſteri je pouleg düsne vejſzti zcsiſcseni KŠ 1771, A4a; med vnougim düsnevejſzti bodanyem bloudnik poſztano KM 1796, 9; Csi ſzmo pa kaj prouti naſſoj düsnoj vejſzti vcsinili KŠ 1754, 18; Mojo Düsno vejſzt doli ftisaj KŠ 1754, 256; Ár niki vdüsnoj vejſzti bolvana za koj dr'zijo KŠ 1771, 505

zvéjst tudi zvést -i ž
1. znanje, vednost: Na zvejſzt je pa dáni Sauluſi tanács nyihov KŠ 1771, 369
2. v zvezi dušna zvest vest: Znám da mo Dusno Zveſzt vtiſis SM 1747, 69

Slovar Pohlinovega jezika

vest [vẹ̑st vestȋ] samostalnik ženskega spola

vest, tj. občutek o moralni vrednosti lastnega ravnanja

zvest [zvẹ̑st] pridevnik

zvest

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vest samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hud prid., F99, alastor, huda vèſt; calumniare, -ri, eniga v'hude beſſéde perpraviti; confragosus, -a, -um, hud, oſter; durum frigus, hud, terd mráṡ; malefactum, -ti, enu hudu déllu, hudu ſturjenîe; malum opus, hudu déllu; malus, -a, -um, hud, huda, hudu; mordax, húd, vjédliu; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter

hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati

hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi

misel1 ž, F25, animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; cogitatio, miſſel; commeare, keikam raiẛhati s'miſſeljo ẛupèt naẛai priti; concorditas, ẛloṡhnoſt, ene miſli; mentio, -onis, ſpomyn, ſpominovanîe, v'miſſel vṡètje, ſpominik; pensatio, miſſil, premiſhlovanîe. 2.Par:21; sensum, -si, um, ṡaſtopnoſt, vola, miſſil; unanimes, ſpravni, vſi kmalu, s'enako volo, ali miſſeljo

srčnost ž, F6, affectus, -us, lubéẛan, lubau, ẛhela, luṡht, ſarzhnúſt; animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhitima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt, ſerzhnúſt, junaſtvu; magnanimitas, ſerzhnúſt; resolutio, ſarzhnúſt

vest ž, F12, alastor, huda véſt; animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; conscentiosus, dobre veiſti; conscientia, véſt; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; me conscio, s'mojo veiſtjo; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; synderesis, klanîe laſtne veiſti; theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pošta -e ž vest, novica: kadar ſo bila piſſma inu poshta im. ed. persla, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ shaloſtnishi poshte rod. ed. ena shena nemore na ſvejtu imeti ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte rod. ed. bala, katera pre hitru je pertekla ǀ na tu perderia en Correr, ter mu poshto tož. ed. perneſſe, de njegovi Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa Trinoha ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno poshto tož. ed. ǀ to veſſelo poshto tož. ed. Hzheri povej ǀ Pashe gre nasai, poshto tož. ed. Krailu opravi ǀ Na leto poſhto tož. ed. Ezecchias krajl ſe sazhne milu jokat ǀ spet Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo poshto or. ed. ǀ kaj s'ene poshte tož. mn. y noſsi tista baba ← nem. Post ‛pošta, poštna pošiljka, novica, vest’ ← it. posta < lat. posita ‛določena (mesta)’

vest -i ž vest: ta huda vejſt im. ed. pres vſiga konza yh bò grisla ǀ vejst im. ed. pres konza ga grise inu martra ǀ veiſt im. ed. je njega mozhnu pekla ǀ zhervie te hude vejſti rod. ed. do vekoma ga bodo griſili ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti rod. ed. gledal ǀ pres sprashovajna ſvoje veiſti rod. ed. ǀ je terbej poprej fliſsik svojo vejst tož. ed. spraſhuat ǀ ſuojo veiſt tož. ed. umadesheno noſſio ǀ ſledni imà ſam ſebe, inu ſvojo vejſt tož. ed. fliſſik ſpraſvati ǀ je imel eno teshavo na ſvoj vejſti mest. ed. ǀ veliko martro v'nijh vejsti mest. ed. pozhutio ǀ s'kakorshno vestjo or. ed. more uni rezhi, inu ſe hualit de je Christianus

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

stanoviten pridevnik

trden pridevnik

vest -i samostalnik ženskega spola

zemlja -e samostalnik ženskega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dati navejst gl. dati, na, vest ♦ P: 1 (TT 1557)

navejst gl. na, vest 2 ♦ P: 1 (TT 1557)

vest1 [čut] sam. ž ♦ P: 39 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

vest2 [védenje] sam. ž ♦ P: 5 (TT 1557, TAr 1562, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

barka -e samostalnik ženskega spola

1. večje/veliko vodno plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja

1.1 ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali med vesoljnim potopom

2. barka kot prispodoba krščanstva

FREKVENCA: 299 pojavitev v 15 delih

beneficija -e samostalnik ženskega spola

posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

beneficium – samostalnik predvidoma moškega ali srednjega spola

posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

blisk -a samostalnik moškega spola

1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk

2. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže; SODOBNA USTREZNICA: rezilo

FREKVENCA: 44 pojavitev v 12 delih

conscientia – samostalnik ženskega spola

vest, zavest

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

često (čestu, često) prislov

1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često

1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat

1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat

1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto

1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat

1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli

FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

dan2 -a -o deležnik

1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu

1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen

1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen

1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen

1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan

2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen

3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen

3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno

4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan

6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan

7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan

8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan

9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan

10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan

10.1 pri datiranju zapisan, objavljen

11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan

11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen

12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik

12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu

13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan

14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

dehanterija -e samostalnik ženskega spola

služba v kapitlju z visokim dostojanstvom in prihodki; SODOBNA USTREZNICA: dekanstvo

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik

1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober

1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober

2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik

2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober

3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober

4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu

TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje

dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol

1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti

2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši

2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj

2.2 za kako lastnost, občutje

3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti

4. kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti

5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; koga_tož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti

6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje

6.2 kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si

7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati

8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti

8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti

8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči

9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

dobri -ega posamostaljeno

1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri

2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro

2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro

3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati

FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po dobrim

TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega

doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol

1. kdo; koga_tož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti

2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti

3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti

4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti

5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti

FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih

dolitlačiti -im nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga_tož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

2. kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da se kaj kaže, nastopa v čim manjši stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

FREKVENCA: 70 pojavitev v 16 delih

dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga/kaj česa, koga_tož. kaj, koga_tož. zavoljo česa, koga_tož. nad čim domnevati, izražati mnenje, da kdo/kaj dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti, obtoževati

1.1 kdo; koga_tož. za kaj izražati mnenje, da je kdo koga oškodoval v zvezi s čim; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti

1.2 kaj; koga_tož. vzbujati komu zavest o moralni neprimernosti lastnega ravnanja, mišljenja

1.3 versko, kaj; koga_tož. povzročati, da si kdo zasluži božjo kazen

FREKVENCA: 102 pojavitvi v 28 delih

dopuščen -a -o deležnik

1. (od koga), komu ki se godi/zgodi brez preprečevanja, branjenja; SODOBNA USTREZNICA: dopuščen

1.1 (od koga), komu ki mu je dan pristanek; SODOBNA USTREZNICA: dovoljen

FREKVENCA: 28 pojavitev v 12 delih

drugačije°1 prislov

1. izraža, da se dejanje, stanje razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugače

1.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače

FREKVENCA: 50 pojavitev v 1 delu

dvigujoč deležje

koga izraža spravljanje koga ob veljavo, ugled

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

eksaminirati -am (eksaminirati, ekseminirati) dovršni in nedovršni glagol

1. kdo; koga_tož. ustno ugotoviti/ugotavljati, preveriti/preverjati znanje koga; SODOBNA USTREZNICA: vprašati, spraševati

2. kdo; koga_tož. strogo in natančno izprašati/izpraševati koga z namenom ugotoviti resnico; SODOBNA USTREZNICA: zaslišati, zasliševati

FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja