bačela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bəčę̑la, f. = bčela, čebela, Gor.-Met., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bŕčati, -ím, vb. impf. murren: b. v koga, C.; dröhnen, wirbeln: bobnica brči, Jarn., Mur.; summen: čebela, hrošč brči, C.; rauschen: gizdava gre in brči, C.; — schwirrend fliegen: Kosek v gorice brči, Npes.-Vraz; — prim. vrčati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brnẹ́ti, -ím, vb. impf. summen; čebela, muha brni; zvonovi od daleč brnijo, Z.; brummen: gnjev božji (= grom) je brnel nad gradom, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bučela [bučẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: čebela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bučela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čbę̑la, f., pogl. čebela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebela [čǝbẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: bučela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebela (čibela) samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čebela ž, F18, apes, apicula, zhibela, zhibeliza; bombilare, brenzhati kakòr zhibele; bombilatio, zhibèl brenzhanîe; bombus apium, brenzhanîe teh zhibèl, kebrou; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cerinthe, enu ṡeliṡzhe, kateru zhibele lubio; C. est raro in uſu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje, zhebella; examen apum, en roi zhibèl; fucus, divja neprava zhibela; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; propolis, -lis, v'zhibelnem panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena; spiculum, tudi ṡhelu per zhibellah; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl; uva apum, ena gruzha zhibèl; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebela -e ž čebela: vſakatera zhebela im. ed. ima ſvoje opravilu ǀ kar pak zhibela im. ed. lishe ſe v med preoberne ǀ natura te zhibele rod. ed. je medena ǀ Kazhi je dall ſtrup … zhebelli daj. ed., sershenù, oſſi je dall shella ǀ Zhebelle im. mn. imaio ſvoja Krajla ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle im. mn. nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ zhibele im. mn. ſo peile v' taiſtem pani ǀ vy imate ſturiti, kakor ſturi Krajl teh zhebel rod. mn. ǀ od zhebell rod. mn. je prishal k' tizam ǀ roſha dà mèd zhebellam daj. mn. ǀ zhebelle tož. mn. resdrashi ǀ tedaj tudi hudizh je ſtuaril zhebelle tož. mn., ſakaj ſò maihinu vezhi kakor muhe ǀ ena gvishna shena nei obene ſrezhe s' zhibelami or. mn. imela

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebela sam. ž ♦ P: 8 (TPs 1566, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebela -e (čebela, čibela, žbela, bačela, čmela, bučela) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čəbę̑lica, f. dem. čebela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čę̑la, f., vzhŠt., pogl. čebela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čemę̑la, f., GBrda, pogl. čebela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čibela samostalnik ženskega spola

GLEJ: čebela

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čibela, čibelen ipd. gl. čebela čebelen ipd.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čmę̑la, f., Dalm. (Reg.), vzhŠt.-C., pogl. čebela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čmela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fčéla -e ž čebela: fcséla KOJ 1833, 165

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

medováča, f. čebela medovača, die Honigbiene, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mrtvák, m. 1) der Todte, die Leiche, M., Z., Danj.-Valj. (Rad); — 2) mrtva čebela, Gor.; — 3) ein träger, fauler Mensch, C., Z., vzhŠt.; — mrtvake preganjati, faulenzen, Št.-M.; = mrtvake prodajati, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče-Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.-Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.-DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

navratnica [navrȃtnica] samostalnik ženskega spola

čebela roparica

PRIMERJAJ: ropanica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nìšteri -a -o nedol. zaim.
1. nekateri: té, ki .. i csini niſteri ſztou krát teliko KŠ 1771, 43; Nisteri cslovek szi jáko lehko dene AIN 1876, 42; ali malo nisteri je zgrüntávao AI 1875, kaz. br. 6; ka bi se človeki tak navadile, kak ništera domáča stvár AI 1878, 6; [seme] prineſzlo je niſtero pa séſztdeſzét krát teliko KŠ 1771, 42; Nisteroj Goszpodi sze tüdi rouka more küsnoti KOJ 1845, 27; Nisteroj deci je vszigdár grdi nôsz KAJ 1870, 31; ſzlüge nyegove niſteroga ſzi zbili KŠ 1771, 70; csigli v-nisterom táli neglihi pod Krisztusovi peroutai KOJ 1833, XI; da szta obadva vnisterom táli po törszko oblászt vr'zeniva AI 1875, kaz. br. 3; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz BKM 1789, 2; Vu nisteroj sôli nacsi naidemo táblo KAJ 1870, 9; Vu ništeroj hiži rokodelavci prebivajo BJ 1886, 7; Gda bi Goſzpon Kriſztus z-niſterim dnévom pred ſzvojimi mokami gezdo KM 1796, 104; i Profeta nisteri Soltári SM 1747, 91; niſteri ſzo .. niſteri hüsi KŠ 1754, 95; I ovo, niſteri z piſzácsov erkli ſzo KŠ 1771, 28; csi gli bi niſteri ſteli, nej ſzo knige meli BKM 1789; z-Erdelszkoga nisteri szo nemski gvant noszili AI 1875, kaz. br. 1; Ništeri so ménši od rošča AI 1878, 23; Ništeri so že ztrávov zarašeni BJ 1886, 26; vu kterom jeſzo i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1; Tak te vidoucse niſtere ſze zovéjo KŠ 1754, 131; i niſtere znouvics obrnyene BKM 1789, 4; ſze je nahájalo, i nistere neſzpodobne recsi BRM 1823, II; Nistere sztvarê hodijo KAJ 1870, 10; Ništere so že znôva zoráne BJ 1886, 38; tejla .. niſtera pa na ſzmrt KŠ 1754, 139; Nistera leta 'ze bitje tecsé AI 1875, kaz. br. 3; zvün niſteri Goszpoczkoga réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; Z odvrnênye nisteri znameniti nevôl BRM 1823, IX; liki ſze niſterim drejmle KŠ 1771, 2 (B1b); I on je dáo .. niſtere pa Paſztére KŠ 1754, 10; zmed koterimi ſzo niſtere zbili KŠ 1771, 139; i on je vu ſzvojem Katekizmusi, niſtere ſzlov. peſzmi vo dao ſtámpati BKM 1789, 3b; nego szo Vôgri escse nister drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; Grittus je nistere dáo vmoriti KOJ 1848, 80; Nistere lüszke odêvajo KAJ 1870, 10; i za nistere dnéve sze na prevzeme vtanácsivanye AI 1875, kaz. br. 2; ino akoſze glih vniſterih meiſztih katechiſmus reczituje TF 1715, 5; Nahájajo ſze vniſteri peſzmaj ete ztühoga jezika recsi BKM 1789, 7; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; zniſterimi molitvami i peſzmami KŠ 1754, 3b; z-nisterimi pa govorejnya tále razlocsávamo KOJ 1833, 8; ali se [čebela] zništerimi delavci odseli AI 1878, 36
2. nekaj: ár živé [enodnevnice] samo ništeri vör AI 1878, 38; Za nistera leta szina szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; Pred nisterimi dnévi törci szo strelali AIP 1876, br. 1, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nìtkasti -a -o prid. nitkast: Na glávi má [čebela] krátke, nitkaste šlátalnice AI 1878, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

píčiti, pȋčim, vb. pf. stechen; čebela, muha me je pičila; z iglo koga p.; kača me je pičila, die Schlange hat mich gebissen; kogar kača piči, ta se zvite vrvi boji, = Erfahrung macht klug, Mur.; muha, katera prileti, hujše piči, = ein gäh kommendes Unglück ist desto schlimmer, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ropanica [rọ̑panica] samostalnik ženskega spola

navadno množina čebela roparica

PRIMERJAJ: navratnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rọ̑parica, f. die Räuberin; — čebela r., die Raubbiene, Cig., Jan., M., Levst. (Rok.); — riba r., der Raubfisch, Cig., Jan.; — ladja r., das Raubschiff, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

urožíčiti se, -ȋčim se, vb. pf. = rožiču podoben postati: čebela se urožiči = napravi si zalego, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

včéla -e tudi -é ž čebela: Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; Včéla (a méhe), je od ednoga centimetera malo dugša AI 1878, 35; Medved i vcselé KAJ 1870, 95; i potáksem vcséle nadale v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; včéle méd i vosk beréjo AI 1878, 3; nede potrebno vcséle bujti AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zabrnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu summen anfangen; čebela zabrni, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — zu klingen anfangen (v. einer Saite), Cig., Zv.; — glas zvonovni po ušesih zabrni, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žbela gl. čebela ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.