adiaforist -a samostalnik moškega spola pristaš nauka luteranskega teologa Filipa Melanchthona, ki je bil v nebistvenih teoloških vprašanjih blizu katoliškemu nauku, v vprašanju evharistije pa švicarskim reformatorjem; SODOBNA USTREZNICA: filipist
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Betanija -e ž zemljepisno lastno ime
Betanija:
je bil perſilen v'Betanio tož. ed. pojti ǀ pridejo v'Bethanio tož. ed., vprasha Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati v' Bettanio tož. ed. ǀ ſmerti je vſel v'Bethani mest. ed. tiga mertuiga lazeruſa Betánija, kraj blizu Jeruzalema na vzhodnem pobočju Oljske gore (SP Jn 11,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Betulija -e ž zemljepisno lastno ime
Betulija:
kader tu meſtu Bethulia im. ed. v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu (II, 147) ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio tož. ed. rèshila (I/1, 180) ǀ Judith … Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio tož. ed. pred pogubleinam obvarvala (V, 178) Betúlija, izraelsko mesto v ravnini blizu Dotana (SP Jdt 6,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blə̀zu, adv.,
nam. blizu, Tolm.; Se blezu zaveda, Vod. (Pes.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blìz, I.
adv. 1) = blizu, nahe: b. biti, Met., Mik.; — 2) bliz, bliz da, wahrscheinlich, vermuthlich, Cig., Gor.; — II. praep. c. gen. = blizu: bliz nebes, Met., Mik., Dol.; — prim. stsl. blizь.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blízək, I.
adv. = blizu, Notr.-Levst. (Rok.); — II. praep c. gen. = blizu: blizek ceste je vrt, Mik.; — iz: bliz- (blizu) + -ka.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blízi, adv. et praep. = blizu, Dict., Jarn., Trub., Dalm., Schönl., jvzhŠt.; blizi cerkve, Jsvkr., ("blizi pro blizu", Boh.); — prim. stsl. blizê.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizi prisl., F
12,
adinere, blisi, ali notar poſtaviti;
admotus, -a, -um, permaknîen,
blisi poſtavlen;
admovere, permakniti, pertakniti,
blisi poſtaviti;
adnatare, perplavati,
blisi perplavati, doplavati;
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen,
bliẛi poſajen;
circa, circum, okuli, poleg,
bliṡi;
collimitari, eden per druṡim
bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti;
cominus, et emenus, od
bliẛi inu od dalezh;
penè, ṡkorai,
bliṡi;
penes, cilú
bliṡi, poleg, s'raven, per;
propinquè, cilú
bliṡi;
proximare, bliṡhati, cilú
bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizi prisl. blizu:
en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ blisi je shtazuno imel → blizu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizi2 prislov1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizi3 povedkovnik1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizi4 predlog z rodilnikom1. za izražanje majhne razdalje; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: 77 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizi5 členek1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
1.1 izraža precejšnje približevanje določeni meji v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
2. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blízọ, adv. et praep.,
Mur., Cig., Jan., C. i. dr.; — pogl. blizu.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blízu, I.
adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.-Baud.); — prim. stsl. blizu.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizu1 [blízu]
prislovblizu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizu2 [blizȗ]
členekskoraj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizu3 [blízu]
predlogblizu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizu prisl., F
11,
accolere, blisu prebivati;
accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati,
bliẛu ſtati, ali leshati;
adjacere, poleg, ali
bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati;
adsitus, -a, -um, perſajen,
bliẛu perſajen, bliẛi poſajen;
adstituere, bliẛu poſtaviti;
adventare, bliẛu priti, ſe perbliṡhati;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti,
bliṡu pertezhi, perléſti;
alluo, -ere, oblivati,
bliṡu tezhi;
cominus, et comminus, od
bliṡu, is bliṡhnîga;
ferè, fermè, ṡkorai,
bliṡu;
fermè, ferè, ṡkorai,
bliṡu;
prim. bliže
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizu predl., F
5,
ad, k', h',
bliẛu, do;
ad mare, bliẛu morja;
juxta, poleg, per,
bliṡu, ravn;
lunula, luniza, maizina luna
bliṡu mlaja;
nox intempesta, poṡnu
bliṡu pulnozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizu prisl. blizu:
najde jagnata bliſu ſvoje jame ǀ ſte cilu blisù Nebeſkiga Krajleſtva ǀ blisu tiga meſta Bomberg primer.> ter pravi ta kateri bode blishej ſerza Ozheta vſtrelu, leta bò krajlevuſtvu imel ǀ ali kadar bi blishei gledal presež.> sazhnejo K'njemu tezh, inu sledni je hotu nar blishej njega biti → blizi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizu1 (blizu, blizo) prislov1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizu2 (blizu, blizo) povedkovnik1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža duhovno sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizu3 (blizu, blizo) predlog z rodilnikom1. za izražanje majhne razdalje; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. za izražanje duhovne sorodnosti, povezanosti s kom
FREKVENCA: 18 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blizu4 členek1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
2. izraža, da se bo dogodek, dejanje kmalu uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bliž
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bliže gl. blizu ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blǘzi in blízi prisl. blizu: Goſzpodnov prihodek blüzi jeſzte SM 1747, 28; blüzi k tiſztoj dr'zéli KŠ 1771, 274; kſteromi je blüzi bilou meſzto KŠ 1771, 424; ka blizi nász nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; je nyemi jáko blizi fücsko kre gláve AIP 1876, br. 1, 5; blízi AIN 1876, 27, 64, 38; Blüzi koga KOJ 1833, 131; pri Kapeli blizi Radgone KOJ (1914), 96 blìže bliže: Gda bi pa on bli'ze ſou glédat KŠ 1771, 361; Ar je zdaj bli'ze knám zvelicsanye KŠ 1771, 478; I bli'ze ſzem prisao BKM 1789, 385; Poj, peszics moj, bli'ze eszi KAJ 1870, 10 nájblìže najbliže: tisztih lüdih Jezike, s-sterimi náj bli'se má 'siveti KOJ 1833, XII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
brat -a samostalnik moškega spola1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat
2. pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.1 Jezus Kristus, ki se je z učlovečenjem približal človeku
2.2 kdor ima v verski skupnosti isto vlogo
3. pripadnik skupnosti, ki jo povezuje sorodstvo; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
4. pripadnik rodovne, narodne skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: rojak
5. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča v življenju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
6. član cerkvenega reda; SODOBNA USTREZNICA: redovnik
7. s prilastkom kdor se ukvarja z isto dejavnostjo
8. kdor je komu blizu kakor brat FREKVENCA: približno 2700 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
britof -a (britof, britov*) samostalnik moškega spola prostor, navadno ograjen in blizu cerkve, za pokopavanje mrličev; SODOBNA USTREZNICA: pokopališče
FREKVENCA: 15 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Busti(s) zemljepisno lastno ime
de Busti(s) cit. pril. osebno lastno ime
iz Busta:
Bernardinus De Buſti je imel urshoh ſaupijti ǀ od katere pishe Bernardinus de Buſtis Busto, mesto blizu Milana; → Bernardinus 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.-C.; — iz nem. Zeile?
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cimiter -a samostalnik moškega spola prostor, navadno ograjen in blizu cerkve, za pokopavanje mrličev; SODOBNA USTREZNICA: pokopališče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
daleč2 (deleč, daleč, doleč) povedkovnik1. izraža (veliko) odddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
2. izraža oddaljenost nasploh; SODOBNA USTREZNICA: daleč
2.1 z nikalnico izraža bližino; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom; SODOBNA USTREZNICA: daleč
FREKVENCA: 80 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dejati se1 dejem se/dem* se (djati se, dijati se°) dovršni glagol1. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
2. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
3. v zvezah z blizu, bliže, kdo; h komu priti bližje komu; SODOBNA USTREZNICA: približati se
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dò,* I.
praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dotikati -kam/-čem nedovršni glagol kdo/kaj; kaj, (s čim) biti, prihajati tako blizu česa, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dotikati se -kam se/-čem se nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/česa biti, prihajati tako blizu, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
2. kaj; kogarod. povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati
3. kaj; česa biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
4. kdo; česa delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvajati si
FREKVENCA: 29 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Folinjo zemljepisno lastno ime
de Folinjo cit. pril. osebno lastno ime
iz Foligna:
Ta Bogaboyezha Diviza Angela de Folignio Foligno, mesto blizu Peruggie
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
golo [golọ̑]
členekzgolj, samo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
goməzẹ́ti,* -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.-C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.-C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.-C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
h predl., F
178,
ad, k',
h', bliẛu, do;
ad hoc, h'timu, ſhe daile;
adnare naves, h'barkam plavati;
ciere alvum, h'ſtolu perpraviti;
congrex, h'zhreidi perdruṡhen;
conquinarius, -a, -um, kar
h'kuhi ſliſhi;
escarius, -a, -um, kar
h'ſhpiṡhi ſliſhi;
evastare, ṡatréti,
h'puṡzhavi ſturiti;
fumans ara, Altar
h'kadenîu;
funerare, h'pogrèbu neſti, pokopati;
item, tudi takú,
h'timu, ṡupèt;
legibilis, -le, lagák
h'branîu;
malesuadus, -a, -um, kateri
h'hudimu ſveituje, ali opomina;
pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini
h'paſhi, ali
h'kermi;
postremò, h'puſlednîmu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Homec2 [hómǝc]
samostalnik moškega spolavas Homec blizu Kamnika
PRIMERJAJ: homec1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
leči1 dov. in nedov., F
11,
accubare, k'misi ſeſti, k'enimu
lèzhi;
accumbere, pozhivati, doli
lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati;
castramentare, lezhi s'voisko, oblezhi;
cubitum ire, lezh poiti;
decubare, leṡhati, doli
lèzhi;
decumbere, doli
lezhi, bolán leṡhati;
discubare, doli
lèzhi;
procumbere, ſe perpogniti, doli
lezhi, ali ſe doli nagniti;
recumbere, liezhi, ali per miṡi ſedeti, ſloniti;
resupinare, vṡnák
lèzhi, ali leṡhati, ṡupèt vṡnák
lèzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ležati nedov., F
54,
abnoctare, po nozhi s'vunai
leẛhati;
acclinis, kar nisku
leshy, je enumalu perpognênu;
adjacere, poleg, ali bliẛu
leẛhati, tik
leẛhati, raven
leshati;
aegrotans, bolán
leẛhati;
alvus, trébuh, kir zhéva
leṡhè;
circunjacere, okuli
leṡhati, oblezhi;
jaceo, -ere, leṡhati;
mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi
leṡhè;
praesidarius, -a, -um, ty voiṡzhaki, kateri v'eni brambi
leṡhè;
procubare, delezh od kampiṡzha
leṡhati inu vahtati;
quod ex me est, kolikar na meni
leṡhy;
sagina, ſedlu, na katerim tá butora
leṡhy;
scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza
leṡhè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Loreto m zemljepisno lastno ime
Loreto:
Prau ſturite de greſte obyskati to Sveto Capello Loreto tož. ed., kir MARIA Diviza je bila spozhela (IV, 337) Loreto, mesto v Italiji blizu Ancone, kjer stoji Casa santa, hišica, v kateri naj bi prebivala sv. Marija. Hišico naj bi po legendi angeli leta 1291 prenesli iz Palestine na Trsat nad Reko, leta 1295 pa od tod v Loreto.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
malìč 1., -íča, m. 1) (prav za prav: der Kobold), der Teufel, Vas Krn-Erj. (Torb.); blizu to, kar bes, zlodej, Tolm.-Štrek. (Let.); — 2) der Götze, Jarn.; — prim. mal, klein.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nablǘzi tudi nablízi prisl. blizu: Nablüzi pri véſzi je le'sao KM 1790, 34; Nablizi pri Hárán váraſſi KM 1796, 21; Nablizi pri zátoni Melite KM 1796, 130; Nablüzi sze ti grozi Bláznikov besznôcsa KAJ 1848, 88; Med dvema k-edendrügomi nablüzi sztojécsima bregoma KAJ 1870, 146; poglédnoti nablüzi le'zécso kameno bajco KAJ 1870, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Naciancenus -na m osebno lastno ime
Nazijanški:
S. Grogor Nazianzenus im. ed. pravi ǀ kakor ozhitnu Nazianzenus im. ed. pravi ǀ S. Nazianzenus im. ed., S. Baſilius, inu vſy drugi Vuzheniki ſo v'ſvoijh bukvoh ſamerkanu puſtili ǀ S. Grogor Nazienzenus im. ed. to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius Nazianzenus im. ed. ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam Nazianzenam or. ed. 1. Sv. Grêgor Nazijánški (329/30–389/90), gr. teolog, govornik in pesnik 2. Sv. Cezárij Nazijánški (330–368/9), brat prvega. Brata sta bila rojena v Arijancu blizu Nazijanca v Kapadokiji, danes turš. Nenisi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nar bliže gl. blizu* ♦ P: 2 (DM 1584, TfM 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
neposvečę́nəc, -nca, m. der Uneingeweihte, der Laie; n. blizu ne sme, Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
oblivati nedov., F
3,
alluo, -ere, oblivati, bliẛu tezhi;
circunfundere, oblyvati, okuli vlyvati;
interluere, v'meis tezhi,
oblivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ojezę́riti, -ę̑rim, vb. pf. zu einem See machen: Voda naleti, — Zemlja je blizu vsa ojezerjena, Danj. (Posv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna-Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
počivati nedov., F
14,
accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter
pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati;
aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti,
pozhivati;
chroniſsare, djanîa piſſati: tudi
pozhivati;
conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati;
cubare, leṡhati, ſpati,
pozhivati;
interquiescere, v'meis
pozhivati, v'zhaſſi
pozhivati, pokoi iméti;
meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali
pozhivati. Job.24;
pausare, poſtati,
pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati;
quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti;
recubare, leṡhati,
pozhivati;
recumbere in herba, na travi leṡhati, ali
pozhivati;
requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
posajen1 del., F
3,
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi
poſajen;
sativus, -a, -um, ṡaſján, ali
poſajen, ali ṡa ſjanîe, ali ṡa ſajenîe;
satus, -a, -um, ſján,
poſajen, ali rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
približati se dov., F
4,
accédere, perſtopiti, priti,
ſe perblishati, pervdariti;
adventare, bliẛu priti,
ſe perbliẛhati;
appropinquare, ſe perbliṡhati;
propinguare, ſe perbliṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pridrseti dov., allabor, allabi, ſem paſti, ſem
perderſéti, bliẛu pertezhi, perléſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prilesti dov., F
8,
adrepere, perléſti, perplasiti, doléſti, doplaṡiti;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu pertezhi,
perléſti;
arrepo, adrepo, -re, perléſti;
correpere, leiſti,
perleſti, plaṡiti, perplaṡiti;
obrepere, perleiſti, ali notar
perléſti, podleiſti;
perrepere, perreptare, perleiſti, ali preleiſti;
proserpere, naprei
perleiſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
priležéči -a -e prid. bližnji, blizu ležeč: Sze zná, da szo be'sécsi poganje pá vsze okoline prile'sécse, k-püscsávi napravili KOJ 1848, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prisajen del., F
3,
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu
perſajen, bliẛi poſajen;
aſsitus, perſajen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
priteči dov., F
13,
accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti;
accurrere citò, perlomaſtiti, hitru
pertezhi;
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti,
pertezhi;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu
pertezhi, perléſti;
corrivatus, -a, -um, kar
je v'eno vodó v'kupai
perteklu;
influere, notar tezhi, notar
pertezhi;
intercursare, v'meis priti, v'meis
pertezhi;
invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti,
pertezhi, obyti,
v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla;
occursare, pruti tezhi, pruti
pertezhi;
ocurrere, na miſel priti, na pruti priti, ali
pertezhi, ſrezhati;
recurrere, v'drugu
pertezhi, ṡupèt priti k'eni rizhi, ſe verniti,
pertezhi;
succurere, pomagati, pomozhi, h'pumozhi
pertezhi;
prim. pritekoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
raven prisl., F
27, I.
adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati,
raven leshati;
instar, raven, takú, glih kakòr;
juxta, poleg, per, bliṡu,
ravn;
secus, drugazhi, polik,
raven;
sicut, sicuti, kakòr,
raven, takú;
tantundem, tolikain,
raven toliku; II.
coamicus, en ṡtovariſhen priatel, en
raven priatel;
condiscens, condiscipulus, raven ſhular;
congener, raven ẛed;
connurus, raven ẛhena;
epitheton, raven imè;
municipium, enu
raven tovariṡhtvu v'méſtni pravizi,
raven purgaria;
proximus, -a, -um, bliṡhnî,
raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi;
subactus, -tus, podgnetenîe, ſpud perneſſenîe, ravenvadenîe,
raven muja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sem prisl., F
82,
adesdum, ſem poidi,
ſem ali leſſim pridi, ſtui tukai;
advectere, ſem ali tiá pelati;
allabor, allabi, ſem paſti,
ſem perderſéti, bliẛu pertezhi, perléſti;
circuncursare, ſem ter tam tékati;
famigerator, kateri
ſem ter tám poſhte noſſi;
huc illuc, ſem ter tám;
fluxus, et refluxus maris, tèk tega morjá tiá inu
ſem;
ultrò citroque, ſem ter tiá;
volaticus, -a, -um, ſem ter tám letezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tik2 [tȋk]
prislovtako, da je popolnoma, dokončno uničeno
PRIMERJAJ: dotikoma, stikoma
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tik prisl., F
3,
adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati,
tik leẛhati, raven leshati;
attiguus, -a, -um, v'kupai derṡhèzhe, po verſti,
tik, ſkleplenu, ali ṡklenênu;
contignus, -a, -um, tik, pertiſnen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.-Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Veliki Varadin -ega -a m zemljepisno lastno ime
Veliki Varadin:
Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … inu v' tem velikim Varadinu mest. ed. (IV, 171) Véliki Váradin, nem. Großwardein, madž. Nagyvárad, srlat. Varadinus Majus, romun. Oradea, mesto v današnji Romuniji blizu madž. meje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zalesti [zalẹ́sti zalẹ̑zem]
dovršni glagolzalesti, tj. priti skrivoma, z določenim namenom blizu koga
PRIMERJAJ: zalezati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zalezati [zalẹ́zati zalẹ́zam]
nedovršni glagolzalezovati, tj. prihajati skrivoma, z določenim namenom blizu koga
PRIMERJAJ: zalesti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zapȃdka, f. 1) der Vogelschlag, (damit Vögel zu fangen), Cig., Jan., M.; — 2) der Fallhaken in einem Schloss, Dol.; — 3) žena je na zapadki (= blizu poroda), Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zjutru prisl. zjutraj:
s'jutru sgudaj vſtaneio ǀ mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje, inu poshushi ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi Zapis s'jutro je ali hiperkorekten ali vpliv gorenjščine. Prislov zjutru je nastal analogno po razmerju → blizu – → blizi iz zjutri, kot se je izgovarjalo → zjutraj. Da je končni -aj prek -ej že prehajal v -i, sklepamo iz zapisov snotri za → znotraj (Tomšič 1930: 4).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.