Tiskanje

anemóna -e ž (ọ̑) |cvetlica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

anemọ̑na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

antilọ̑pa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

asfodél -a m (ẹ̑)
bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata
// v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ástra -e ž (ȃ) |cvetlica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ȃstra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

begọ́nija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ciklȃma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cínija -e ž (í) |cvetlica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola

1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet

1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža

2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje

3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet

FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: biti v polnem cvetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetlica, cvetnica, ekspresivno cvetka

2.

aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

cvetíca -e ž (í)
1. roža, cvetlica: cvetica lepo diši; trgati cvetice; bele cvetice; šopek cvetic
2. agr. vonj vina: muškatova cvetica; vina z izrazito cvetico
♦ vet. večja bela lisa na čelu živali, zlasti konja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvẹtílọ, n. = cvetlica, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvétka cvétke samostalnik ženskega spola [cvétka]

1.

ekspresivno rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetlica, cvetnica

2.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetlica

2.1.

ironično

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

cvétka -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od cvetica ali cvetlica: dišeča, nežna cvetka; jesenska cvetka; pren., ekspr. cvetka poezije
● iron. to ti je (prava) cvetka lahkomiselno, lahkoživo dekle; ekspr. kje si pobral to cvetko neprimerno, nedostojno besedo; ekspr. tam je zrasla ta nežna cvetka to nežno dekle; iron. govor, poln retoričnih cvetk stilnih posebnosti; šalj. cvetke iz dijaškega življenja šaljive, zanimive zgodbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetnica, ekspresivno cvetka

1.1.

2.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka

ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet

cvetlíca -e ž (í)
1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice
● ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno
2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetlíca -e ž (í) zalivati ~e; pojm., kmet. rizlingova ~ cvetica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetlíca -e ž

rastlina z izrazitim cvetom

SINONIMI:

cvetica, roža, ekspr. cvetka

GLEJ ŠE SINONIM: cvetica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

cvetlíca – glej cvẹ̑t

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvətlíca, f. die Blume; poljska cvetlica, die Feldblume.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetlica gl. roža

geselskega sestavka še ni / kazalka

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetlica gl. roža

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetličár cvetličárja samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar]

1.

kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica

cvetličárna cvetličárne samostalnik ženskega spola [cvetličárna]

trgovina, podjetje, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica

cvetlíčica -e ž (í)
manjšalnica od cvetlica: bela, nežna cvetličica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetlíčica -e ž (í) manjš.; poud. |cvetlica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetlíčica -e ž

majhna cvetlica

SINONIMI:

rožica

GLEJ ŠE SINONIM: cvetlica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

cvətlíčica, f. dem. cvetlica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetličnják cvetličnjáka samostalnik moškega spola [cvetličnják]

1.

zaprt, navadno zastekljen prostor za gojenje rastlin, zlasti cvetlic

2.

večja posoda, korito, v katero se posadi okrasne rastline

ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica

cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica]

1.

iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta

1.1.

;

SINONIMI:

cvetica, cvetlica, ekspresivno cvetka

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

čebúlica -e [tudi čəbulica] ž (ú)
1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij
2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka
♦ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dálija -e ž (á)
grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti; georgina: gredice z astrami in dalijami; rdeče, rumene dalije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dálija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dolgostêbeln -a -o [u̯g bə] (ȇ) ~a cvetlica
dolgostêbelnost -i [u̯g bə] ž, pojm. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dúha, f. der Geruch, Habd.-Mik.; dobra duha, angenehmer Geruch, jvzhŠt.-C.; cvetlica je lepe duhe, SlN.-C.; lisičja d., der Fuchsgeruch, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

florẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

frézija -e ž (ẹ́)
vrtn. v toplih krajih rastoča cvetlica z raznobarvnimi, trobentastimi in lepo dišečimi cveti: šopek dišečih rumenih frezij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

frẹ́zija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fúksija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

georgína -e ž (ȋ)
grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti: astre in georgine že cvetejo; rdeča georgina; gomolji georgin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

georgína -e ž (ȋ) |cvetlica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

georgína -e ž

grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti

SINONIMI:

dalija, nar. regina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

gêrbera -e ž (é) |cvetlica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gérbera -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

herbárijski -a -o (á) ~a cvetlica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hijacȋnta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ikebȃna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

imortéla -e ž (ẹ̑)
vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek imortel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ivȃnjščica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

jẹ̑glič -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kapucȋnka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ključȃvnica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

korìna -e ž
1. cvetlica: z-edne korine na drügo szêla AIP 1876, br. 2, 8; Za lepim krscsákom lêpo Korino KAJ 1870, 123; Za náras se imenüje tráva, korine AI 1878, 41; Môdri korin plamén szveto AI 1875, kaz. br. 8; Potom môdre korine glédala AI 1875, kaz. br. 7
2. šopek: Bokréta; korina KOJ 1833, 152; cvêtje je brála med grmovjem i v-korino je je zvézala KAJ 1870, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

krizantéma -e ž (ẹ̑) |cvetlica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

krizantẹ̑ma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

lílija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

liliputánka -e ž (ȃ)
knjiž. pritlikavka: liliputanci in liliputanke / v primeri s sorodnimi rastlinami je ta cvetlica liliputanka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

lọ̑tos -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

máčeha2 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mȁk máka m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

malocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
vrtn. ki ima malo cvetov: malocvetna cvetlica
// ki ima majhne cvete: malocvetne in velikocvetne begonije
♦ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

marjẹ̑tica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

medléti -ím [medleti in mədleti] nedov., tudi medlì (ẹ́ í) knjiž.
1. izgubljati zavest: mati na grobu vzdihuje in medli; medlela je in ni mogla spregovoriti; medleti od bolečin
2. izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela; oče je počasi medlel in hiral / cvetlica, drevo medli hira / roke jim medlijo; pren. njegovo navdušenje je medlelo in izginjalo
3. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je že medlel; mesečina zjutraj medli; zarja medli; sonce je začelo zahajati in medleti; pren., ekspr. zvezda te igralke je že začela medleti
// ekspr. slabo svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele
4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli večerni zvon / krik medli v daljavi pojema
5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v prazni dvorani medli klavir; ladja že tri dni medli v pristanišču; dolgo je medlela gluha tihota / medleti v siromaštvu in nevednosti
6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma žena medli po tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej
● knjiž., ekspr. oko mi medli od tvoje lepote zelo sem prevzet; knjiž., ekspr. najini srci medlita v sladki sreči zelo sva prevzeta od sreče

medlèč

-éča -e:

krik v smrtni grozi medlečega človeka

medleče moči

medleča roka

medleča sveča

vsa medleča se je naslanjala nanj

prisl.: medleče vprašati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

možák, m. 1) ein starker, kraftvoller Mann; ein tüchtiger Mann; možaki—modraki, weise Männer, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Balsamine (vrtna cvetlica), Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mȗrka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nágelj -na m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

narcȋsa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nevèn -éna tudi néven -a m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek nevenov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

óglje Frazemi s sestavino óglje:
čŕn kot óglje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ognjìč -íča m z -em (ȉ í) |cvetlica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

orhidẹ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ostrọ̑žnik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

otebica, f. neka bela cvetlica (Edelweiß? tudi: oteblica), Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pelargọ́nija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

perúnika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

petešiček ► peteˈšiːčėk -čka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

petúnija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

podlẹ̑sek -ska m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

potọ́nika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

potrọ̑šnik2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pozabljênje2 -a s (é)
stanje, ko kaj ni več aktivno v zavesti: cvetlica, ki prinaša pozabljenje / knjiž. iskati pozabljenja; ekspr. pasti, utoniti v pozabljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prímožək, -žka, m. dem. primož; — die Ringelblume (calendula officinalis), Cv.; — hribovski p., das Bergwohlverleih (arnica montana), Medv. (Rok.); tudi: das Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Glas.; — žlahtni primožki, neka vrtna cvetlica, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rder

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rȋgeljc -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ripȅč -ẹ́ča prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rjav³

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

róuža tudi róža -e ž cvetlica, roža: Jaj! jaſz mála rou'sa SŠ 1796, 147; Ro'za KAJ 1870, 18; naj sze nebori prouti ravnitelsztvi, ka nikomi rou'se nerodi KOJ 1845, 4; pren. Rou'sa ſzkrovna KM 1783, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

róža -e ž (ọ̑)
1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni
// rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože
2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože
3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo
● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša
♦ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; pravn. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

roža -e ž roža, cvetlica: obena rosha im. ed. nej taku radovita, kakor je Lilia ǀ kakor ta roſha im. ed. dà mèd zhebellam ǀ Lucifer is lete nebeske roshe rod. ed. bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi daj. ed., travi, sheliſzhi, pereſi ǀ ta tarta poshene to rosho tož. ed., ali zvejt ǀ KaKor s'rosho or. ed. te dobrute ǀ kroh inu meſsu roshe im. mn. rataio ǀ moje ſerze je polnu rosh rod. mn. teh troshtou, inu meru ǀ nej ſim taiſtih rosh rod. mn. ena, katera na okni raſte ǀ kranzel, s' rosh rod. mn. spleten ǀ huala je perglihana travi, inu rosham daj. mn. ǀ tergai roshe tož. mn., dokler je spumlat ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse tož. mn., zheliſzhe, dreuie ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe tož. mn., tu veliku shtimanu ſlatù, ſrebru ǀ kronajte ſe s' roshami or. mn. ǀ pod roshami or. mn. ſo bile skrite koprive ǀ leta S. Diviza je taisti lepi pungrad zerna s'roshamij or. mn. sončna roža sončnica: Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam, kakor ſonzhna rosha im. ed. Sonzu, katira vſe skuſi po Sonzu ſe obrazha ← stvnem. rōsa ← lat. rosa ‛vrtnica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

roža ► ˈrọːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rožica -e ž rožica, cvetlica: Je bil Lilia tiga ſvejtà, inu ta ner lepshi roshiza im. ed. ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza im. ed. Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ nej roshize rod. ed. taku frishne, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu eno roshizo tož. ed. ǀ nam bo perneſla vno shlahtno roſſizo tož. ed., na kateri S. Duh po pozhival ǀ de ſi glih je bila huda sima vender roshize im. mn. ſo zvetele ǀ Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun lepih roshiz rod. mn. ǀ je imel … en Kranzel s'lepih roſſiz rod. mn. spletem ǀ nam perneſse selishe, roshize tož. mn., driveſsa, inu ſad ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize tož. mn. perneſla ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe tož. mn. ſe vidio pottroſene ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah mest. mn. leſhim ǀ yszhe per roshizah mest. mn. med ǀ s'temi piſſanimi roſhizami or. mn., inu s'selenem sheliszom ǀ s' roſhizamy or. mn. pokrit → roža

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

smrdljívka smrdljívke samostalnik ženskega spola [smərdljíu̯ka]

1.

rastlina, zlasti okrasna cvetlica, z neprijetnim vonjem

2.

regratu podobna rastlina z blagim vonjem po krompirju, ki raste v listnatih gozdovih, ali njen del; primerjaj lat. Aposeris foetida

3.

neužitna ali strupena goba neprijetnega vonja

4.

grozdje trte izabele z večjimi temno vijoličnimi grozdi s tršim ovojem

5.

večja rastlinojeda ali plenilska stenica s telesom v obliki ščita in petdelnimi tipalkami, ki se brani z izločkom neprijetnega vonja; primerjaj lat. Pentatomidae

6.

slabšalno ženska, ki oddaja neprijeten vonj

7.

slabšalno ženska, ki se ji pripisuje nemoralnost, ničvrednost

STALNE ZVEZE: zelena smrdljivka
ETIMOLOGIJA: ↑smrdljiv

solzíca -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

spomȋnčica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

súh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe
// ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga
// ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz
2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku
// ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta
// v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu
3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim
// ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa
// ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra
4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo
5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo
6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa; ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz
7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto
8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina
9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem
// ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svinčnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
♦ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opiliones

súho

tudi suhó prisl.:

suho odgovoriti, reči, vprašati

ves čas je suho pokašljeval

ogenj v peči je suho prasketal

/ v povedni rabi na sončni strani je že suho

♦

grad. suho vstavljeni robniki brez malte ali cementa

súhi

-a -o sam.:

tekma med suhimi in debelimi

zbrisati kaj do suhega

likati na suho

biti na gorkem in suhem biti varen pred mrazom in dežjem, vlago

pog. konec meseca sem vedno na suhem brez denarja

hraniti seme na hladnem in suhem

priti domov v suhem ko ne dežuje, sneži;

prim. suho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

suh ► ˈsüːx -a ˈsixu prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

suhocvétnica -e ž (ẹ̑)
vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek suhocvetnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

sušíti, -ím, vb. impf. trocknen (trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); (pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen (intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

šmárnica1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tȗlipan -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vijọ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.