dèž -jà tudi -ja [dəž-] m (ə̏ ȁ, ə̀)
1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije; dež pada, rosi; dež je ponehal; pog. dež me je dobil; pog. dež gre dežuje; ti oblaki prinašajo dež; droben, gost, rahel dež; mrzel jesenski dež; ekspr. pohleven dež; dež in sneg; dež z vetrom; debele kaplje dežja; govorila je ko dež hitro, veliko; drži se ko dež v pratiki čemerno; potreben je spanja kot suha zemlja dežja; hiše rastejo kot gobe po dežju / dež bije na okno; dež bobna, škrablja po strehi; spet bo dež; pripravlja se k dežju; kaže na dež; pog. na počitnicah smo imeli sam dež / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: na dežju dela; ne stoj na dežju; hoditi po dežju; dela tudi v dežju in mrazu; pren., ekspr. ognjen, svinčen dež / kisli dež ki vsebuje raztopljene žveplove in dušikove okside
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, razsipavajočega se: dež cvetja se je usul na zmagovalca; iz lokomotive je buhnil dež isker; dež izstrelkov, kamenja, krogel
● ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; ekspr. lase ima počesane na dež tako, da mu visijo in da so ravno prirezani; šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
♦ agr. umetni dež v drobne kapljice razpršen vodni curek za zalivanje rastlin; astron. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo; meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dèž1 -jà m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dèž2 povdk.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dèž Frazemi s sestavino dèž:
bíti kot dèž v prátiki, držáti se kot dèž v prátiki, govoríti kot dèž, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, jokáti kot dèž, kot puščáva dežjà, množíti se kot góbe po dežjù, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, potrebováti kàj kot puščáva dèž, príti z dežja pod káp, rásti kot góbe po dežjù, vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, z dežjà pod káp

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež je sestavina izrazov

Dež bo, V Bohinju ima dež mlade, Veliko grmenja, malo dežja, Za dežjem vedno posije sonce

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dȅž dežjȁ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — (gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež [də̏ž dǝžjȁ] samostalnik moškega spola

dež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež -(j)a m dež: nanaglom je desh im. ed. shal, kakor de bi s' shkafam lil ǀ kadar deſs im. ed. grè, ali ſonze ſije ǀ de ſi glih deſs im. ed., inu ſnejh grè ǀ k'ſadnimu de ſe deshu im. ed. ulije ǀ tam nihdar nej deshia rod. ed., snejga, inu vejtra ǀ ena kapla deshia rod. ed. nepade ǀ ſe boij desha rod. ed., blata, vejtra ǀ ſa volo deſſa rod. ed. nej ſo mogli na lovu pojti ǀ Sapovedaj aku moresh deſsu daj. ed. de ne bo tebe ſmozhil ǀ Zhe S. Vilfridus Lindefornenski Shkoff je bil Saxonerjom desh tož. ed. ſproſſil ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie mest. ed. ǀ pod deshiam or. ed., pod tozho, pod grumam ǀ Sa desham or. ed. pride lepu ureme ǀ vus svejt s'deshiam or. ed. konzhajo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež -ja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež sam. m ♦ P: 20 (TE 1555, TT 1557, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež -ja/-a (dež, daž) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dèž dežjà m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dèž dežjà m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dèž -já m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež m

• geselski sestavek

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež gl. daža, štrkovec

• kazalka
• daža: geselski sestavek
• štrkovec: geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dež ► ˈdaš ˈdaža m, mn. daˈžȯːvė

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Besedna družina s korenom »dež«

Zanima me, če spada deževnik v isto besedno družino kot dež.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bóben za dèž -bna -- -- m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bóben za dèž -bna -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Izgovor izpeljank iz samostalnika »dež« ter raba predloga »v« oz. »na«

Kako se pravilno izgovori besedo dežnik? V SP je napisana ena možnost (dežník -a [də]), po SSKJ sta dovoljeni dve možnosti ([dežník] in [dəžník]), na portalu Franček pa je posnetek izgovora s širokim e.

Kaj je prav, živim na Javoru/Krtini ali v Javoru/Krtini (mišljeni sta naselji), grem na Javor/Krtino ali v Javor/Krtino, prihajam iz Javora/Krtine ali z Javora/s Krtine? Na spletni strani Amebis Besane je napisana 2. možnost, torej (kje) v Javoru/Krtini ..., pri Jesenicah in Ptuju pa piše (kje) na Jesenicah/Ptuju. Od česa je odvisna raba predloga v ali na ob zem. lastnem imenu (kraja, mesta, naselja ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kísli dèž -ega -jà m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kísli dèž -ega dežjà m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kísli dèž -ega dežjà m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kísli dèž -ega dežjá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ledéni dèž -ega dežjà m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

meteorítski dèž -ega dežjà m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

meteórski dèž -ega dežjà m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

napráva za dèž -e -- -- ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pálica za dèž -e -- -- ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podhlajêni dèž -ega -já m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

umétni dèž -ega dežjà m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.