á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b,
naučíti se od á do ž [čésa, o čem],
od á do ž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
a -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
A -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aapa bárje -- -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abalákovovo sidríšče -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abba – samostalnik moškega spola biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abecẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àbiótski strés -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àbiótsko onesnáženje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ablácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ablácija -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȁbnormȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abonènt -ênta m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abonêntka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abonêntski sédež -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abonêntsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abonmȃ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abonmá -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abonmá in ízven
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abonmájska predstáva -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abonmájski sédež -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aboospóra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abọ̑rtus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ábota -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk,
Ábrahamov ród,
Ábrahamov sín,
Ábrahamova hčí,
Ábrahamova léta,
Ábrahamovo naróčje,
kot v Ábrahamovem naróčju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abrakadȃbra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abrazíja -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abscizíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abscizínska kislína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ABS-nahŕbtnik -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolucijon -a m odveza:
nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolútna dolžína smúčke -e -e -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolútna gostôta -e -e ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolútna pokrôvnost -e -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolútna značílnica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolútna zráčna vlága -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolvȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo:
nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absorbȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absórpcija minerálov -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absórpcija vôde -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absorpcíjska cóna koreníne -e -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absorpcíjsko tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abstinȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abstrȃkten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absȗrd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absúrdna dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absúrdni premík -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absúrdno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abtašica -e samostalnik ženskega spola predstojnica svetišča, ženskega samostana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
acêrvul -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
acetílglukozamín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
acetíl kòencím Á -- -a -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
acetọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
acidofílna rastlína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àcíklični cvét -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àconálna tlà -ih tál s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
actio continua -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ad acta Frazemi s sestavino ad acta:
bíti ad acta,
dáti kàj ad acta,
správiti kàj ad acta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adamaski -a -o pridevnik ki je povezan z mestom Adma ob Mrtvem morju; SODOBNA USTREZNICA: admaški
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk,
Ádamov ród,
Ádamov sín,
Ádamova déca,
Ádamova žêna,
ádamovo jábolko,
Ádamovo rébro,
bíti Ádamov sín,
bíti v Ádamovem kostímu,
bíti v Ádamovi obléki,
v Ádamovem kostímu,
v Ádamovem kostúmu,
v Ádamovi obléki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adaptácija -e ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adaptácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adaptácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adaptȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec
FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adekvȃten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adenín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adenozín dífosfát -- -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adenozín mónofosfát -- -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adenozín trífosfát -- -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adenozín trífosfatáza -- -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adenozín trífosfát sintáza -- -- -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adhezíjsko prèdnapéti betón -- -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adiaforist -a samostalnik moškega spola pristaš nauka luteranskega teologa Filipa Melanchthona, ki je bil v nebistvenih teoloških vprašanjih blizu katoliškemu nauku, v vprašanju evharistije pa švicarskim reformatorjem; SODOBNA USTREZNICA: filipist
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adȋjo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aditívni rítem -ega -tma m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃdjektiv -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adlitorál -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
administrácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
admirȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora; — prim. nem. Hader.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adramitiski -a -o pridevnik ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adrenalȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adresírati -am dov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adriatiski -a -o pridevnik v antiki ki se nanaša na Adrijo, morje med Grčijo in Sicilijo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adrogametofór -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adúltni líst -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adúltni stádij -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút,
bíti močán adút,
držáti vsè adúte v rôkah,
iméti močán adút [v rôkah],
iméti svôje adúte,
iméti vsè adúte v rôkah,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izgubíti zádnji adút,
izigráti svôje adúte,
izkorístiti [vsè] svôje adúte,
[kot] glávni adút,
močán adút,
nàjmočnéjši adút,
potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút,
razkríti [vsè] svôje adúte,
skríti svôje adúte,
skrívati svôje adúte,
uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút,
vréči šè zádnji adút,
zádnji adút,
zaigráti svôje adúte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
advȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adventívna embrioníja -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adventívna organogenéza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adventívna razrást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adventívni bŕst -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
advȇrb -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
advokȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aeránt -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aerenhím -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aerírani betón -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aeróbna telésna aktívnost -e -e -i ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aeróbna zmogljívost -e -i ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aeróbne glíve -ih -ív ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aeróbni napòr -ega -ôra m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aeróbno díhanje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aerocísta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aêrodinámična kŕpljica -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aêrodinámični položáj -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aerodinámika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aêrodinámika -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aerofítske álge -ih álg ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aerofóni -ov m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aeroplánkton -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aerotaksíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aerotropízem -zma m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afánoplazmódij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afẹ̑kt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afektírana ígra -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afektíranost -i ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afidologíja -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afílni kserofít -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afinitẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áfinja, f.,
pogl. opica; — iz nem. Affe.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afirmȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aflatoksín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati,
gúncanje áfen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áfna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aforīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àfótična cóna -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afrikanizírana čebéla -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áfriška čebéla -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áfriška gôrska čebéla -e -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áfriško gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áfroamêriško gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afrodizȋjak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃfta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aftelj -na samostalnik moškega spola priprava za zapenjanje; SODOBNA USTREZNICA: zaponka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afterpiece -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃga -e m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ága 1., f. = živ plot, SlGor.-C.; — iz nem. Hag.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agaméta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agamogoníja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agamospermíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agamospóra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ágar -ja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agarofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agȋlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agitȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agítka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agítprópovsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àglikón -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aglutinácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Agnes nepreg. ž osebno lastno ime
Agnes, Neža:
Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agógika -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agógo zvônci -- -ev m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agón -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agonȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agóra -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agordínski króžek prôstega plézanja -ega -žka -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agrȃren -rna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agregácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agregacíjska zvéza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agregacíjski plazmódij -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agregȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agregát -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agregát -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agregírani trák -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agresȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agriofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ágrobaktérija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agroklavín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ágromeliorácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agronọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agronomíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agštajn -a (agštanj) samostalnik moškega spola okamenela smola izumrlih iglavcev; SODOBNA USTREZNICA: jantar
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȁh medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahá2 in ahà medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahȃ medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahar -ja (ahar, hagar, aar, hahar, arar) samostalnik moškega spola1. kdor poklicno izvršuje smrtno kazen; SODOBNA USTREZNICA: rabelj
1.1 ekspresivno kdor je odgovoren za usmrtitev koga
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahat -a (ahed, ahat) samostalnik moškega spola poldragi kamen različnih barv; SODOBNA USTREZNICA: ahat
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahker -ja*/-kra* samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahla -e samostalnik ženskega spola nazobčan zgornji del priprave za razčesavanje prediva
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àhlamidêjski cvét -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — iz nem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahtati -am nedovršni glagol1. kdo; na kaj prisojati čemu pomembnost
2. kdo; kaj iskati način za dosego, uresničitev česa
3. negotovo, kdo; k čemu prizadevati si čim prej narediti kaj; SODOBNA USTREZNICA: hiteti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àiluzionízem -zma m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ain – samostalnik moškega spola za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: ajin
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àj medmet1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ája3 medmetuporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajȃ člen.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ájbiš -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃjd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àjd, ájda, m. der Heide; — iz nem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajd -a m ajd, pogan:
Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajd2 -a samostalnik moškega spola kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju; SODOBNA USTREZNICA: ajda
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃjda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajda -e ž ajda:
poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ájda -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃjdi medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ájdova čebélja páša -e -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ájdov méd -ega medú m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajfer -fra m vnema, gorečnost:
takorshen ſerd, inu aifer im. ed. je pravizhen ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Ajffer im. ed. S. Jacoba ǀ poln ajfra rod. ed. Boshiga ǀ S. Vrſula s'ognam ajffra rod. ed. Boshjga gorezha ǀ De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer tož. ed. imeli ǀ ymaio ajffer tož. ed. sa nyh leſtno zhast ǀ en tak aiffer tož. ed. vdobè de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar tož. ed., inu skerb ǀ S. Paulus s'veliko lubesnjo, inu ajffram or. ed. naſs vuzhy ǀ Paterij Iſtavitery s'velikem aiffram or. ed. ſò pridigvali ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram or. ed. puſtili ſydat Cerkve ← nem. Eifer ‛vnema, gorečnost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema
1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe
FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se:
imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti:
V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajgenšaft -i samostalnik ženskega spola kar osebo, stvar določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega; SODOBNA USTREZNICA: značilnost
FREKVENCA: 12 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajhler -ja samostalnik moškega spola kdor se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je; SODOBNA USTREZNICA: hinavec
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃjmoht -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajnemer -ja*/-mra* (ajnemer, ajnnemer) samostalnik moškega spola kdor pobira, izterjuje dajatve; SODOBNA USTREZNICA: pobiralec, izterjevalec dajatev
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajratblago -a (ajratblagu) samostalnik srednjega spola darilo, ki ga mož obljubi, da ženi po poročni noči; SODOBNA USTREZNICA: jutrnja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àjs medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃjs medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajžel -žla*/-želna* samostalnik moškega spola prostor za opravljanje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: stranišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akácijeva čebélja páša -e -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akácijev méd -ega medú m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akadémičarka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akademȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akademíja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akadémik -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akaricíd -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ákarodomácij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcelerácija -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcènt -ênta m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ákcija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcíjska dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcíjska komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcíjska umétnost -e -i ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcíjski prizòr -ega -ôra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akinéta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aklimatizácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aklimatizácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aklimatizírati se -am se dov. in nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃkna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȁko vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ako1 (aku, ako, oku) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.-Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akọ̑rd1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akọ̑rd2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrasídi -ov m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrasín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akreditácija -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akritárhi -ov m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrobȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrobát -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrobátka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akroblástična razrást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrogíni jetrenják -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrokárpni máh -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrokóntna obíčkanost -e -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akropetálna fialokonidiácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ákroplevstofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrọ̑pola -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrotóna razrást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aksénična kultúra -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aksilárna placentácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aksilárno-parietálna placentácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aksiọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aksonéma -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃkt1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃkt2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktánt -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktántski modél -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktinocítična réža -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktinoríza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktinostéla -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívna dramaturgíja -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívna hidatóda -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívna kíslost tál -e -i -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívni bíomónitoring -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívni materiáli -ih -ov m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívni ognjeník -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívni pirofít -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívni rástni vršíček -ega -ega -čka m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívni transpórt -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívni zêmeljski pritísk -ega -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívnost plazôv -i -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktívno varoválo -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áktovka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktuȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktuálna drsálna máža -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktuálna máža -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktuálna oprijemálna máža -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akumulácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akumulacíjski bíoindikátor -ega -ja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akumulȃtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akupresȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akupunktȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akústična oblóga -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akústična plôšča -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akústika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akútna čebélja paralíza -e -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akútna fítotóksična koncentrácija -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akútna poškódba -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akútna višínska bolézen -e -e -zni ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃkuzativ -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akvadȗkt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akvadúkt -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akvamarȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akvaporín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akvarẹ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akvárij -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Akvilinus -na m osebno lastno ime
Akvilinij:
Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Akvisgrana ž zemljepisno lastno ime
Aachen:
Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana im. ed. per Ceſſarju Ottonu III. (V, 90) Lat. ime nem. mesta Aachen je Aquae Grani, srlat. Aquisgranum.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akvizícija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
al -a samostalnik moškega spola dolga sladkovodna riba kačaste oblike; SODOBNA USTREZNICA: jegulja
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alabāster -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
»Alah« ali »Allah«?Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.
Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«?
Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.
Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alárm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alármni feromón -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃlbatros -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Albêrtijev pánj -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Albertus -ta m osebno lastno ime
Albert, Albreht:
Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
albȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
albíno čebéla -- -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃlbum -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín] iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
albumín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
albuminózno séme -ega -éna s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aldehíd -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alef – samostalnik moškega spola za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: alef
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alegórična oséba -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alegórični prizòr -ega -ôra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alegorȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alegoríja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alẹ̑ja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aleksandrínec -nca m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aleksandrinerski -a -o pridevnik ki je povezan z Aleksandrom; SODOBNA USTREZNICA: Aleksandrov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alél -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alél -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alelopatíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alelopátska snôv -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alergȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alevrónska plást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alevrónsko zŕno -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alfabẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álfa glukozidáza -- -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álfakarotén -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álfamezosapróbna kakôvostna stôpnja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alftra -e samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ȃlga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
algárij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álgasti svét -ega svetá m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álge álg ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
algẹ̑bra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
algicíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alginát -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alginofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
algínska kislína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álgna plást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
algologíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
algorítem -tma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alȋbi -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aligȃtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku: »The Brain Prize«Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alikvóti -ov m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aliménti -ov m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?
Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkálna strúpnica -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkálno-silikátna reákcija -e -e ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkaloíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkohọ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkohólna fermentácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkohólne kvásovke -ih -ovk ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkoran -a samostalnik moškega spola temeljna knjiga muslimanske vere; SODOBNA USTREZNICA: koran
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alleröd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
almanāh -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
almožna -e ž miloščina, milodar:
taku almoshna im. ed. ugaſne greh ǀ kadar ti bi taku bila govorila, almoshne rod. ed. ſadoſti bi bila udobila ǀ de glih edn veliku almoſsne rod. ed. da vbogijm ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno tož. ed. dash ǀ radi tem uboſym almosno tož. ed. podelite ǀ sapovej tem vboſem obilne almoshne tož. mn. dati ǀ almoſhne tož. mn. daſh tem vbogim ← srvnem. almuosen, nem. Almosen ‛miloščina, milodar’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aloes -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola1. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
1.1 dragocena dišava iz te rastline
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alohoríja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alọ̑ja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alokácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aloksantín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alomón -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alónža -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alopátrična rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aloplázemska diferenciácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aloploíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alorizíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alorízni korenínski sistém -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alosóm -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álotetraploíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álotriploíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] zlitina bakra, cinka in niklja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpigéni géoelemènt -ega -ênta m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinétum -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpiníst -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpiníst -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístična odpráva -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístična sékcija -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístična smér -e smerí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístična smúčarka -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístična šóla -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístična šóla -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístična téhnika smúčanja -e -e -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístična túra -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístična túra -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístična vŕvna téhnika -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístične smučí -ih -í ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični inštrúktor -ega -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični klúb -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični odsèk -ega -éka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični priprávnik -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični pristòp -ega -ópa m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični smúčar -ega -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični smúčar -ega -ja m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični smúk -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični tečáj -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični tečájnik -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični vodníček -ega -čka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístični vzpòn -ega vzpôna m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístično dejánje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístično dèskanje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístično smúčanje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístično smúčanje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístika -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístika -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinístka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm] dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinízem -zma m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpinízem -zma m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpínska drevésna mêja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpínska gózdna mêja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpínski géoelemènt -ega -ênta m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpínski pás -ega pasú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpínsko-nórdijska téhnika -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alpínum -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska dèskarska opréma -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska disciplína -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska ganljívka -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska kombinácija -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska kombinacíjska tékma -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska kránjska čebéla -e -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska léstvica -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska réka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska reprezentánca -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska smér -e smerí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álpska smúčarka -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 26014 zadetkov.