Tiskanje

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bastardírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bastardíranje (ȋ) biol. križati: koga/kaj ~ rž in oves; bastardirati koga/kaj z/s kom/čim ~ žrebca z oslico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

bélo

prisl.:

belo cvesti

belo se oblačiti

belo bleščeči biseri

belo oprana obleka

belo pogrnjena miza

/ piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen

●

belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem

béli

-a -o sam.:

beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami

kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev

star. ta bela s koso smrt

ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja

obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica

na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu

v belo oblečen

ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo

ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma

gore so že v belem pokrite s snegom

pogledati z belim z beločnico; jezno

vipavsko belo belo vino

pog. liter belega in sodo belega vina

v daljavi je bilo videti nekaj belega

nevesta v belem v beli obleki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bolan prid., F21, aeger, -ra, -rum, bolán, bolna, beteshin; aegrescere, oboléti, ſláb ratati, bolán perhajati; aegrotans, bolán leẛhati; aegrotare, bolán biti; condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú bolán biti, ṡhalovati; decumbere, doli lezhi, bolán leṡhati; elangvere, v'veniti, bolán inu ſlab biti; hepaticus, na jetrah bolán; infirmus, -a, -um, ſlab, kumern, bolán; invalidus, -a, -um, ſláb, bolán, pres mozhy; jacere graviter, mozhnu bolán leṡhati; laborans, ut laborans mulier, bolna, ali tarpeozha ṡhena; laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo iméti; lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni bolán; morbidus, neṡdrou, bolán; nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih bolán; perinfirmus, -a, -um, ſylnu bolán; peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah bolán; pulmonarius, -a, -um, na pluzhah bolán; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun isverṡhene; spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brej prid., F14, catulio, -ire, ſe goniti, ẛheléti, breja biti; foetans, breya; foetifer, breja, noſſezha; foetus, -a, -um, breja, breji, ut foeta canis, breja pſiza, breji ṡajiz; forda, -ae, ena breja krava; gravidus, -a, -um, brei, noſſezh, teṡhák; horda, -ae, ena breya krava, ali s'telletam; omnes gemellis foetibus, vſe kmalu breye s'dvozhizhi; oves foetae, breye ovzè; praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena; scrofa, -ae, vel scropha, -ae, ena breya praſſiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȓnjast 1., adj. = brnit, voll: b. oves, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bŕnjav 3., adj. voll: b. oves, C.; — prim. brnit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brunẹ́ti, -ím, vb. impf. bräunlich werden, reifen (o žitu); oves, silje bruni, vzhŠt.-C.; — prim. brun.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Devin

Predlog

2 Devina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad pri Trstu

nekdaj upravna enota pri Trstu

IZGOVOR: [devín], rodilnik [devína]

BESEDOTVORJE: devinski

ZVEZE: grad Devin, gospostvo Devin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

divji pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

divji -a -e pridevnik

1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji

1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi

1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi

2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan

2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji

2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji

3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji

FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih

TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dolgodnévna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drobnice [drọ́bnice] množinski samostalnik ženskega spola

ovce in koze; drobnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glušprg [glūšprg] samostalnik moškega spola

rastlina divji oves, LATINSKO: Avena sterilis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hŕst2 medm. (ȓ)
posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: upogne palico in hrst, se mu zlomi; hrst, hrst, se slišijo koraki po pesku; hrst, hrst, hrst, hrustajo konji oves

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hŕst2 posnem. medm. (ȓ) ~, zlomi palico na kolenu; ~, ~, ~, hrustajo konji oves

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrústati -am nedov. (ú)
1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi: hrustati kekse, lešnike; pes hrusta kosti; konji hrustajo oves, seno
// ekspr. jesti (kaj tršega): hrustal je pečeno piško, da ga je bilo veselje gledati; hrustati pogačo
2. dajati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: žemlja je sveža, da hrusta / zapečena skorja hrusta med zobmi
3. dajati hrustanju podobne glasove: led na lužicah je hrustal, ko je stopal po njem / zmrzli sneg hrusta pod kopiti; brezoseb. pod nogami je hrustalo

hrustajóč

-a -e:

hrustajoč glas

hrustajoča skorja svežega kruha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrústati -am nedov.

drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi

SINONIMI:

nar. hrampati, nar. hrampljati

GLEJ ŠE SINONIM: jesti
GLEJ ŠE: jesti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

hrustljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo hrustati: konji hrustljajo oves; miš hrustlja pšenico / rumena skorjica prijetno hrustlja / pod coklami je hrustljal led

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrustljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; hrustljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj Konj ~a oves; Pod coklami ~a led

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Izvor priimkov Valjavec in Ovsenek

Izvor priimkov Valjavec in Ovsenek

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvržen del., F2, exclusus, -a, -um, iṡverṡhen, iſpahnîen; rejiculae, -oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jarína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ječmę̑nščak, m. = ruski oves, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lát2 -í ž (ȃ)
1. lat1: težke lati zorečega prosa / oves že dela lati
2. nar. vzhodno (koruzni) storž: kup zrelih lati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe (z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.-Erj. (Torb.); — nam. vlat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

latíti se -ím se in latíti -ím nedov. (ī í)
nav. 3. os. delati late: oves se lati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

látje -a stil. latjè -à s (ā; ȅ ȁ)
1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje; ovseno latje / oves gre v latje dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje
2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lȃtovnat, adj. Rispen tragend: latovnati oves, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ləhǫ́vən, -vna, adj. leicht: oves je lehoven, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ljuljka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

luščíti in lúščiti -im nedov. (ī ú)
1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
// odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / luščiti jajce lupiti
2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo
// v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. resnica se lušči iz posvečenih krogov
● ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale
3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet
♦ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir

luščíti se

in lúščiti se navadno v zvezi s koža

izgubljati zgornje, zunanje plasti:

koža se mu lušči

/ pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu

luščèč

-éča -e:

luščeče se stene

lúščen

-a -o:

luščeni furnir

luščeni oves

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mę́dovčən, -čna, adj. medovčne češplje, neke rane, debele in prav sladke češplje, Z., Ig (Dol.), Notr.; medovčni oves, frühzeitiger Hafer, Z., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nakalíti -ím dov., nakálil (ī í)
agr. z ustrezno temperaturo in vlažnostjo povzročiti kaljenje pred setvijo, sajenjem: krompir zmeraj nakalijo; nakaliti oves

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

návaden -dna -o prid. navaden: nego eto pouleg návadnoga gúcsanya véksega tála Szlovenov piszano Grammatiko primi KOJ 1833, VI; ponáčišenje svojega návadnoga živlenja AI 1878, 8
nájnávadnejši -a -e najnavadnejši: Oves je najnávadnejša konjska krma AI 1878, 42

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odvržen del., F6, amotus, odpahnên, odverṡhen; desitus, -a, -um, â desinor, ṡapuṡzhen, odverṡhen, kar nei vezh k'nuzu; rejectus, -a, -um, odverṡhen; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè; reprobus, odverṡhen, ṡavershen, nevredin, nebrumin; schismaticus, -a, -um, en odlozhen od ſvete Cerque, inu odverṡhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opláti opóljem dov., opôlji opoljíte; oplál in oplàl (á ọ́)
agr. odstraniti pleve s sunkovitimi premiki posode: oplati koruzo, oves

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opláti opóljem dov. oplánje; drugo gl. plati (á ọ́) |odstraniti pleve|: kaj ~ oves

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opláti opóljem dov.

kaj agr. odstraniti pleve iz žita s sunkovitimi premiki posode

SINONIMI:

agr. izplati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

osúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) rings umschütten; o. krompir, die Kartoffeln behäufeln, Cig.; — beschütten: o. s peskom; — nebo se je osulo z zvezdami, Erj. (Izb. sp.); — sich bemächtigen: strah me ospe, Jan.; — 2) o. se, abfallen (von Laub, Blüten, Trauben, Samen u. dgl.); grozdje se je osulo, Z.; Oh, cvetje je rahlo, Črez noč se ospe, Greg.; — sich entlauben: drevje se je osulo, die Bäume haben das Laub verloren; die Blüten verlieren: roža se osuje, Preš.; — abrieseln (vom Sande), Cig.; herausfallen (vom Samen), Mur.; abrispen: oves se osuje, Cig.; — 3) o. se, ausschlagen, ausfahren (vom Hautausschlag), Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovas gl. oves

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovca ž, F10, balatus, blejanîe teh ováz; bidens, tudi ena ovza, dvei leiti ſtara; oves faetae, breye ovzè; oves rejiculae, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè; oviaria, -ae, enu kardelu ováz; oviaricum pecus, ovzhia ṡhivina, ovzè; ovis, ovza; prosedamum, -mi, ena boléṡan teh jarzou, ali ovnou, de nemorejo ováz breyti; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene; upilio, -onis, en ovzhar, kateri ovzè paſſe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ôves ôvsa m (ó)
kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: sejati, žeti oves; konj zoblje oves; vreča ovsa
♦ agr. nakaliti oves

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ôves ôvsa m (ó) žeti ~; snov. dati konju vrečo ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ôves ôvsa m

kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

óves -vsa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

óvəs,* -vsa, m. der Hafer (avena sativa); medeni o., der Frühhafer, Gor.; o. služiti: o konju, oslu, psu, kadar se na hrbet vrže ter se valja, pravi se, da "oves služi", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — divji ali črni o., der Wildhafer, der Rauhhafer (a. strigosa), Cig., Jan.; — norski o., die Ackertrespe (bromus arvensis), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

óvəs (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — gen. ovsà, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

òves òvsa m oves: Avena Oveſz KMS 1780, A9; Zab; ovesz KOJ 1833, 183; Szilji cena, ovesz 2 rh. AI 1875, br. 2, 8; ovsza cêna 2 frt. 50 kr. AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oves [óvǝs] samostalnik moškega spola

rastlina oves, LATINSKO: Avena sativa, ali njena užitna semena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oves (ovus) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

oves m, F2, avena, ovus; cantherium, ena ſorta ẛhita, ali ovſa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oves -vsa m oves: oni li mislio, de ſvojm kojnom ouſſa rod. ed. nepermanka (V, 419)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oves ovsa samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oves sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oves

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oves ► ˈoːvas ˈoːfsa m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ǫ́vsək, ovska, m. dem. oves; ječmenasti o., die Gerstentrespe, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovsén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na oves: ovsene pleve; ovsena slama / najraje ima ovseni kruh; ovsena moka / ovseni kosmiči oluščena in stisnjena ovsena zrna; ovsena kaša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovsẹ̑n – glej óves

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovsen ► ȯfˈsẹːn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovsenják – glej óves

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovsíka, f. = črni oves, der Rauhhafer, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovsína, f. oves z ržjo zmešan, Gor.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovsíšče -a s (í)
njiva, na kateri je rasel oves: preorati ovsišče; ječmen je vsejal na ovsišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovus samostalnik moškega spola

GLEJ: oves

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ovus gl. oves

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ozȋməc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče-Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ozòb, -zǫ́ba, m. = zob f., oves, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pláti póljem nedov., pôlji poljíte; plál in plàl (á ọ́)
1. s sunkovitim zajemanjem spravljati vodo iz česa: plati vodo iz čolna, korita
// knjiž. s sunkovitimi gibi delati, da kaj prehaja na drugo mesto: plal je dim v luknjo, da bi izgnal lisico / srčna mišica polje kri v žile poganja, potiska
2. agr. odstranjevati pleve s sunkovitimi premiki posode: plati oves, pšenico
3. napenjati se in upadati: konjem so plale lakotnice; nosnice so mu nemirno plale / knjiž. prsi so ji hitro plale
// knjiž. gibati se, valoviti: klasje polje v vetru; morje je mirno plalo / v žilah polje kri teče, kroži; na trdnjavi so plale zastave plapolale, vihrale
4. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: skozi okno je plala svetloba; v sobo je plal vonj sveže trave / za njo je plal duh po kavi
// izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: glas zvonov je plal nad vasjo; v zraku je plal sladek vonj
5. knjiž., ekspr. biti, obstajati v veliki meri: po tej zmagi polje v njem nova moč; razburjenje je plalo po mestu; brezoseb. v njej je plalo od sreče / strah polje po moji duši strah me je; v srcu mi polje obup obupan sem
● knjiž. kri ji je začela plati hitreje vznemirila se je; knjiž., ekspr. srce mu je močno plalo, ko je čakal nanjo bílo; knjiž., ekspr. srce mu kipi in polje zelo vesel, srečen je; knjiž., ekspr. v mestu polje življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; knjiž. z zajemalko je plala vzkipelo kavo zajemala in zlivala nazaj; zastar. plal mu je vodo na čelo zlival

poljóč

-a -e knjiž.:

poljoče prsi

njive, poljoče v vetru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek

1.1.

;

SINONIMI:

plitek

2.

ki ima manjšo intenzivnost, vpliv

3.

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek

4.

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek

5.

v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek

6.

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek

6.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podvléči -vléčem dov., podvléci podvlécite in podvlecíte; podvlékel podvlékla (ẹ́)
1. star. prišiti, prilepiti podlogo; podložiti: podvleči krilo, plašč
2. nar. podbranati: podvleči oves

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ponedéljkov Frazemi s sestavino ponedéljkov:
bíti [vès] ponedéljkov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pováljati -am dov., tudi povaljájte; tudi povaljála (á)
1. z valjanjem narediti
a) bolj ravno: zemljo je nasul in jo povaljal; pobranati in povaljati
b) tanjše: testo je treba na robu še povaljati
2. z valjanjem potlačiti: divji prašiči so povaljali oves / povaljati obleko z valjanjem pomečkati; povaljal si je plašč
3. krajši čas valjati: povaljati glino v roki; povaljati grižljaj v ustih / povaljati otroka po travi; pes se je povaljal po tleh
// nekajkrat obrniti v kakem živilu, da se to prime površine: zrezek povaljamo v moki, jajcu in drobtinah
4. vulg. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos s kom: povaljal jo je; povaljala se je že z mnogimi moškimi

pováljan

-a -o:

ima povaljan klobuk

domov se je vrnil ves krvav in povaljan

povaljana trava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. aufpicken, (Beeren) aufessen; kokoši so zrnje pozobale; dva grozda, peščico črešenj sem pozobal; — konj je ves oves pozobal.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

práva žíta -ih žít s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pribíbati, -am, vb. pf. langsam kommen, Z.; do Trsta p., Bes.; — langsam hervorkommen: oves je iz zemlje pribibal, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strgáča 2., f., nam. ostrgača, ostrogača, (rakla z vejami na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja) Tolm.-Erj. (Torb.); oves je bil v nizke strgače obložen, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strnȃd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

trébuh Frazemi s sestavino trébuh:
držáti se za trébuh [od sméha], iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, íti s trebúhom za krúhom, odíti s trebúhom za krúhom, po trebúhu se pláziti pred kóm, trébuh je kot sód

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tritikála tritikále samostalnik ženskega spola [tritikála]

1.

iz agronomije kulturna rastlina s širokimi listi in dolgimi klasi, križanec med pšenico in ržjo; primerjaj lat. × Triticosecale

1.1.

ETIMOLOGIJA: nlat. triticale iz lat. triti(cum) ‛pšenica’ + (se)cale ‛rž’

valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vlatíniti se, -ȋnim se, vb. impf. in Rispen schießen: oves se vlatini, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

za ► za, v zvezi z en z predl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zavržek m, oves rejiculare, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zavržen del., F11, abiéctus, -a, -um, ṡavershen, frahtan, nyzh ṡhtimán; antiquatio, prózh verẛhenîe, ſtare ẛaverẛhene rizhy, zunîe; charta rejicula, ẛaverṡheni papyr; contemptus, -a, -um, ferrahtan, ṡanizhovan, ṡaverṡhen; excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun ṡbyen, ṡklaten, ṡaverṡhen; exposititius, ṡaverṡhen ṡa pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen; expositus, -a, -um, vun poſtavlen, ṡaverṡhen; improbabilis, neṡviṡhan, ṡaverṡhen; improbus, -a, -um, nebrumin, hudobin, ṡaverṡhen; oves rejiculae, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zób2 -í ž, daj., mest. ed. zóbi (ọ̑)
1. oves kot hrana za konje: dajati konjem zob; vreča z zobjo
2. zrnata hrana za kokoši, ptice: natresti kokošim zob

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zobáti zóbljem tudi zóbati -am in zóbljem nedov. (á ọ́; ọ̄)
1. jesti zrnato hrano tako, da se s kljunom, z gobcem pobira posamezna zrna: kokoši zobljejo koruzo; konji zobljejo oves; golobi so mu zobali zrnje kar z roke
2. ekspr. jesti kaj drobnega tako, da se daje v usta posamezne sadeže, kose: rad zoblje češnje, grozdje; zobati jagode, maline
● ekspr. z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. tak je, da bi z roke zobal zelo je krotek, ubogljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zobáti zọ́bam nedov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zóbati, zǫ́bljem, vb. impf. mit dem Schnabel aufpicken; piščanci, ptiči zobljejo proso; kuretnini dati zobati, den Hühnern Futter geben; — Beeren, Kirschen u. dgl. essen, (Körner) fressen; grozdje, črešnje zobljemo; konji oves zobljejo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žíto -a s (í)
kulturne rastline s klasi, lati ali njihovo seme: žito zeleni, zori; mlatiti, žeti žito; zvezati žito v snope; poleglo žito / mleti, vejati žito; velik pridelek žita; vreča žita; silos za žito / drobnozrnato žito; jaro, ozimno žito; krmno, semensko žito / žita lepo kažejo
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; kašno žito ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo; krušno žito za mletje; plenjavo žito pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno; bot. latnato žito; teh. prebiralnik za žito
// nar. vzhodno rž: sejati žito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žíto -a s, snov. (í) mleti ~; vreča ~a; števn., kmet. bela ~a |pšenica, rž, ječmen, oves|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žíto -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.