Tiskanje

a1 [ā]

črka a

PRIMERJAJ: as2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

A B C [ā bẹ̄ cẹ̄

] večbesedna leksemska enota

začetek slovarja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

abecedika [abecedíka] samostalnik ženskega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

abecedikarska vrsta [abecedȋkarska vŕsta] samostalniška zveza ženskega spola

abecedni red

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

as2 [ās] samostalnik moškega spola

ime črke a

PRIMERJAJ: a1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

azbuk [āzbuk] samostalnik moškega spola

jezikoslovje cirilska abeceda; azbuka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

b [bogȃ]

črka b

PRIMERJAJ: boga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

belišiti [belíšiti belȋšim] nedovršni glagol

označevati, beležiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

besedišče [besedíšče] samostalnik srednjega spola

slovar

PRIMERJAJ: dikcionarium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Biblija [bíblija] samostalnik ženskega spola

Sveto pismo, Biblija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

bodi [bọ́di]

ime črke w

PRIMERJAJ: w

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

boga [bogȃ]

ime črke b

PRIMERJAJ: b

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

borovnica [borovníca] samostalnik ženskega spola

navadno množina rastlina borovnica, LATINSKO: Vaccinium myrtillus, ali njena jagoda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

buklovarna [buklovárna] samostalnik ženskega spola

knjigovodstvo, tj. dejavnost, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

buklovarstvo [buklovȃrstvo] samostalnik srednjega spola

knjigovodstvo, tj. urad, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

bukvar [bȗkvar] samostalnik moškega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

bukve [bȗkve] množinski samostalnik ženskega spola

knjiga

PRIMERJAJ: knjiga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

bukvice [bȗkvice] množinski samostalnik ženskega spola

knjižica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

c [cī]

črka c

PRIMERJAJ: ci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ci [cī]

ime črke c

PRIMERJAJ: c

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

časnice [čȃsnice] množinski samostalnik ženskega spola

časopis, časnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

častno (častnu, častno, čestnu) prislov

1. v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pošteno

2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo

3. takó, da vzbuja pozornost, občudovanje zaradi velike pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: veličastno

FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

čelo [čélo] samostalnik srednjega spola

čelo
začetek, naslovnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

čelo -a (čelu, čelo) samostalnik srednjega spola

1. del obraza nad očmi; SODOBNA USTREZNICA: čelo

2. zgornji, obli del glave med čelom in senci; SODOBNA USTREZNICA: teme

3. okostje glave; SODOBNA USTREZNICA: lobanja

FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti trdo čelo, iz čela (koga)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

črka [čŕka] samostalnik ženskega spola

črka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

črkati [čŕkati čȓkam] nedovršni glagol

pisati
označevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

črnilo [črnílo] samostalnik srednjega spola

sredstvo za pisanje; črnilo
čevljarsko črno barvilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

črnilo -a (črnilu) samostalnik srednjega spola

1. črno barvilo; SODOBNA USTREZNICA: črnilo

2. navadno tekoča snov za pisanje črne barve; SODOBNA USTREZNICA: črnilo

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

črtati [čŕtati čȓtam] nedovršni glagol

orati
pisati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

črv2 [čȓv]

ime črke z

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

d [dóbro]

črka d

PRIMERJAJ: dobro2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dikcionarium [dikcionārium] samostalnik moškega spola

slovar

PRIMERJAJ: besedišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dobro2 [dóbro]

ime črke d

PRIMERJAJ: d

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dobropisnost [dobropísnost] samostalnik ženskega spola

pravopis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dolgo1 [dóu̯go] samostalnik srednjega spola

ostrivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dołgovína, f. dolgovina in imovina, Soll und Haben, h. t.-Cig. (T.); pisati v dolgovino, belasten, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dolipisek [dólipȋsǝk] samostalnik moškega spola

prepis, kopija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

drobentẹ́ti, -ím, vb. impf. drobno peti, hoditi, pisati, na drobno lomiti itd., Lašče-Levst. (Rok.); pos. kleine Schritte machen, C.; Najrajši le drobentim po cesti, Levst. (Zb. sp.); Micka po trgu drobenti, Npes.-Kres; — trillern, C.; — tudi: drobentíti, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dve piki [dvẹ̑ píki] dvojinska samostalniška zveza ženskega spola

dvopičje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

e [ẹ̄sti

]

črka e

PRIMERJAJ: esti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

esti [

]

ime črke e

PRIMERJAJ: e

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

f [fērt]

črka f

PRIMERJAJ: fert

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

fert [

] (frt)

ime črke f

PRIMERJAJ: f

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

fluspapir [flȗspapȋr

] (fluspopir) samostalnik moškega spola

pivnik

PRIMERJAJ: papir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

fšež [fšẹ̄ž] samostalnik moškega spola

kreda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

g [glagọ̄le

]

črka g

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

goripisati (gori pisati) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

gornica [gorníca] samostalnik ženskega spola

zakon o rudarstvu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

gúza 2., f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče-Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.-Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

h [hīr

]

črka h

PRIMERJAJ: hir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

hir [hīr]

ime črke h

PRIMERJAJ: h

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

hitro zavijanje [hítro zavíjanje] samostalniška zveza srednjega spola

krativec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

i [ī

]

črka i

PRIMERJAJ: ime2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ibksonire [

] samostalnik moškega spola

ime cirilske črke y
cirilska številka 90

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ime2 [imẹ̑]

ime črke i

PRIMERJAJ: i

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

imenik [imeník] samostalnik moškega spola

seznam imen; imenik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

izrisan -a prid. narisan: S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu, ter je bil njemu na poperiu sriſſano tož. ed. ž eno Zerku pokasal (IV, 246) Tvorjeno iz izrisati, to pa iz risati ← srvnem. rīʒen ‛včrtovati, risati, pisati, vrezovati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

j [

]

črka j

PRIMERJAJ: jota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

jota [jọ̑ta]

ime črke j

PRIMERJAJ: j

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

k1 [kakọ́]

črka k

PRIMERJAJ: kako2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kako2 [kakọ́]

ime črke k

PRIMERJAJ: k1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

káljati, -am, vb. impf. 1) = mazati, grdo pisati, Krn-Erj. (Torb.); — 2) kaljáti se, sich im Kothe wälzen: svinje se v kališču kaljajo (kaljȃjo), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kalup [

] samostalnik moškega spola

črnilo

PRIMERJAJ: kaluzina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kaluzina [kaluzína] samostalnik ženskega spola

črnilo

PRIMERJAJ: kalup

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

karmen [karmẹ̑n] samostalnik moškega spola

pergament

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kljuka [kljúka] samostalnik ženskega spola

sponka
jezikoslovje naglasno znamenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

knjiga [knjíga] samostalnik ženskega spola

stara beseda knjiga

PRIMERJAJ: bukve

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kopija [kópija] samostalnik ženskega spola

prepis, kopija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

krátek -tka -o prid.
1. kratek, ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost: nogé so krátke AI 1878, 10; Má krátke nogé AI 1878, 10; telo na krátki nogáj AI 1878, 10; jazbičar s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8
2. ki traja razmeroma malo časa: Ov dén krátek bode BKM 1789, 19; ka ſzem tak hüdou ete krátko krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240; Za krátko vrêmen se je pisati ino čteti navčila BJ 1886, 4; a po etom ſzveczkom krátkom ſitki vidimo SM 1747, 55; Po krátkom vremeni AI 1875, kaz. br. 7; ſzkrátkim 'zitkom ka ſzo ſze nej mogli povrnouti KŠ 1754, 35
3. ki je po obsegu omejen: Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25; touie tou krátki návuk vöre kerſchánſzke TF 1715, 1; Vöre krsztsánszke krátki návuk KŠ 1754, 2a; Krátki návuk KM 1790, 16; Krátki návuk Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, I; Krátka ſumma vſzega ſzvétoga piſzma TF 1715, 20; ſzvétoga piſzma práva i krátka ſumma KŠ 1754, 5; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Krſztsánſzke vöre krátko vcsenyé KŠ 1754, 5; Krátko Preporácsanye k-ſz. Jó'sefi KM 1783, 89; Ktomi escse tüdi ſzem djáo eden krátki Prídavek KŠ 1754, 8b; eto krátko molitev .. blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; sze z-krátkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; vu kterom i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1
4. v zvezi kratki glasnik kratki samoglasnik: sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; Na krátke, kaka: a, e AIN 1876, 6
kratkéjši -a -e krajši: Menye szoldákov i na kratkése vremen dr'zati AIP 1876, br. 6, 7
kràčiši -a -e krajši: Toti je ete szvetli ali szuncsni dén gde dugsi, gde kratsisi KAJ 1870, 158; Eden centimeter doszta kracsisi, kak eden pálec AI 1875, kaz. br.; Na jésen so dnévje kračiši BJ 1886, 38; Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KMK 1780, 35; geto szo proti jeszeni dnévi kratsisi KAJ 1870, 122; ki ſzo pa kracſisa piſzma nám niháli KM 1796, 74
nájkràčiši -a -e najkrajši: szo oni náj krátscise-szvetlou namejnili piszati KOJ 1833, IIII
krátki -a -o sam. kratki: po krátkom lepse právimo etak KOJ 1833, 100; bi mogao poulek pogodbe pred krátkim pridobiti KOJ 1848, 81
kráči -a -e sam. krajši: csi je ſto ſteo na kráczi vſzo necsiſztoucso vö povedati KŠ 1771, 487
kràčiši -a -e sam. krajši: Sámuel to krátsiso potégnovsi pobegne KOJ 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kraže delati [kráže dẹ́lati] nedovršna glagolska zveza

risati črte, črke

PRIMERJAJ: križe kraže

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kreda [krẹ̑da] samostalnik ženskega spola

pisalo kreda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

krístavəc, -vca, m. der Stechapfel (datura stramonium), Cig., Jan., Tuš. (R.), M., C.; tudi: die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig., Medv. (Rok.); — menda bi se moralo pisati: kristovec; prim. božje drevce (ilex aqu.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

križe kraže [kríže kráže] množinska samostalniška zveza ženskega spola

črte, črke

PRIMERJAJ: kraže delati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kronika [krọ́nika] samostalnik ženskega spola

kronika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ksi [ksī]

ime črke x

PRIMERJAJ: x

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kšaft [

] samostalnik moškega spola

oporoka, testament

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ku [kū]

ime črke q

PRIMERJAJ: q

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kvitenga [kvítǝnga] (kvitinga) samostalnik ženskega spola

potrdilo o plačilu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

l [ljudí]

črka l

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

lȋst, lȋsta, listȗ, m. 1) das Blatt einer Pflanze, Meg., Mur., Cig., Jan.; on je naše gore list, er ist einer von den Unsrigen, C.; — živi l., das wandelnde Blatt (phyllium siccifolium), Erj. (Ž.); — 2) das Papierblatt, Mur., Cig., Jan.; das Blatt eines Buches, ogr.-Valj. (Rad), nk.; — das Blatt = das Journal: tedenski l., = das Wochenblatt, vladni l., das Regierungsblatt, nk.; — der Schein: krstni l., der Taufschein, rojstni l., der Geburtsschein, (= rojeni l.: Dajte meni rojeni list, Npes.-K.), mrtvaški list, der Todtenschein, poročni l., der Trauschein, vozni l., der Frachtbrief, tožilni l., der Klagebrief, domovinski l., der Heimatschein, iskalni list, der Steckbrief, popotni list, der Reisepass, plačilni l., der Zahlschein, prejemni l., der Empfangschein, ubožni list, der Armutsschein, Cig., Jan., nk.; — 3) der Sendbrief, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Trub., Dalm.; po besedah tega listu, Dalm.; tudi pl. listi, Meg.; list pisati komu, Meg., Dict., Dalm.; in ona je tako pisala v listeh, Dalm.; — die Epistel, Cig., Jan., Schönl., Jap.; listi in evangelji, Danj.; — 3) das Sägeblatt, Cig., C., Št.; železen l., ein Blechblatt, Cig. (T.); kositrni l., die Zinnfolie (Stanniol), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

list [lȋst] samostalnik moškega spola

list
pismo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

lista [lȋsta

] samostalnik ženskega spola

uredba, predpis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

listek [lȋstǝk] samostalnik moškega spola

majhen list; listek
majhno pismo
manjši kos papirja z natisnjeno nabožno sliko; podobica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

list ene na papir vtisnjene dežele [lȋst ene na papȋr vtȋsnjene dežéle] samostalniška zveza moškega spola

zemljevid

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

listmaren [listmárǝn] pridevnik

ki zna pisati in se spozna na zakone

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

listmarnik [listmȃrnik] samostalnik moškega spola

kdor zna pisati in se spozna na zakone, študent

PRIMERJAJ: pismoznalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

listrom [līstrom] samostalnik moškega spola

kazalo, seznam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ljudi [ljudí]

ime črke l

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

m [mȋslite]

črka m

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

maža [māža] samostalnik ženskega spola

prepis, kopija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

mȋsəł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.-C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.-M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.-Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica-Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.-C.; = m. Marije device, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

mislite [mȋslite]

ime črke m

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

n [nȁš]

črka n

PRIMERJAJ: naš2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

naprej prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

naprejizpisati (naprej iz pisati) glag. dov. ♦ P: 1 (TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

naprejpisati (naprej pisati) glag. nedov. ♦ P: 10 (TA 1550, TR 1558, TAr 1562, TPs 1566, TL 1567, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

narę̑koma, adv. n. pisati, Dictando schreiben, Mur., Cig., UčT.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

naš2 [nȁš]

ime črke n

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

naznačati [naznáčati naznáčam] dovršni glagol

zaznamovati, označiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

o1 [ō]

črka o

PRIMERJAJ: on2, ot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

obeliš [obelíš] samostalnik moškega spola

zaznamek, zabeležek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

odstavek [odstȃvǝk] samostalnik moškega spola

odstavek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ofrtovati -ujem nedov. biti prevzeten, ošaben, razkošen: de ony obilnishi morio lebat, inu offertovati nedol. (IV, 154) ǀ tuliku zhaſsa pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh 2. ed., inu v'mivash de bi ludem dopadla (I/1, 78) ǀ Leto glavo tvojo, katero ſi tulikajn offertuala del. ed. ž na mesti laſy skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela (V, 9) → ofrt; v tretjem zgledu se glagol kaže kot tranzitiven, vendar je tu mogoče domnevati, da bi moralo namesto katero pisati s katero.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ofrtovati -ujem nedov. biti prevzeten, ošaben, razkošen: de ony obilnishi morio lebat, inu offertovati nedol. (IV, 154) ǀ tuliku zhaſsa pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh 2. ed., inu v'mivash de bi ludem dopadla (I/1, 78) ǀ Leto glavo tvojo, katero ſi tulikajn offertuala del. ed. ž na mesti laſy skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela (V, 9) → ofrt; v tretjem zgledu se glagol kaže kot tranzitiven, vendar je tu mogoče domnevati, da bi moralo namesto katero pisati s katero.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

okrajšílọ, n. die Abkürzung: brez okrajšil pisati, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

on2 [ȍn]

ime črke o

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ot [ōt]

ime črke o

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

oznanilo [oznanílo] samostalnik srednjega spola

list z razglasom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

p [pókoj] ali [pokȍj]

črka p

PRIMERJAJ: pokoj2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

papir [papȋr] (popir) samostalnik moškega spola

papir

PRIMERJAJ: fluspapir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pečat [pečȃt] samostalnik moškega spola

žig, pečat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pečatnik [pečȃtnik] samostalnik moškega spola

priprava za odtis žigov; pečatnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

penzeljc [pẹ́nzǝljc

] samostalnik moškega spola

čopič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pero [perọ̑ perẹ̑sa] samostalnik srednjega spola

pero, pisalo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pika [píka] samostalnik ženskega spola

pika, tj. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina
ločilo pika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pisan deležnik

PRIMERJAJ: pisati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pisanica [pisaníca

] samostalnik ženskega spola

pisava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pisar [pisár pisárja] samostalnik moškega spola

pisar
pisec

PRIMERJAJ: prigodinski pisar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pisarda [pisȃrda] samostalnik ženskega spola

pisalni pripomočki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pisarna [pisárna] samostalnik ženskega spola

prostor, v katerem se piše, prepisuje; pisarna

PRIMERJAJ: spisirna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pisarnik [pisȃrnik] samostalnik moškega spola

pisar v uradu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen (merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.-Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.-M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

písati píšem nedov.
1. pisati, delati črke, številke: Jasz 'ze znam piszati KAJ 1870, 7; Včim se čteti, pisati BJ 1886, 6; Pero szi v-ténto namocsim i tak pisem KAJ 1870, 7; Na sztênnoj tábli nepisemo z-rovatkom KAJ 1870, 9; Dotéc szem na kamenico z-rovatkom piszao KAJ 1870, 7; ti si nej lêpo pisao BJ 1886, 5; Na kamenico je pa pisala BJ 1886, 4
2. izdelovati besedilo: Piſzati Irni KM 1790, 94; kakti za nász Vandale namejnili piszati KOJ 1833, V; Záto Paveo vzeme pero i piſe nyim KŠ 1771, 435; Ar druga vám ne piſemo, nego tou KŠ 1771, 530; i hitro piſi pétdeſzét KŠ 1771, 225; vtom jaſz Nemo piſzo pred tébe SŠ 1796, 138; piſzao ſzam vém ocseve KŠ 1771, 728; Sto je pa knige piſzau KŠ 1754, 3; Piszao je: Agustich Imre AIN 1876, 1
3. izražati, posredovati misli s pisanjem: Doſzta ſzam meo piſzati KŠ 1771, 741; Decza moja, eta piſem vám SM 1747, 14; naj ſzpozna, ka vám piſem KŠ 1771, 520; Szvéti Pavel etak piſſe TF 1715, 33; Gregor D. IX. Knig 9. Liſzti pise KŠ 1754, 12; Tak piſſo Sz. Evangeliſte TF 1715, 43; Tak piso ſzvéti Evangeliſtje KŠ 1754, 201; Eta ſzem jaſz vám piſzal SM 1747, 22; za volo trdoſzti ſzrczá vaſega je vám tou zapovid piſzao KŠ 1754, 133; Od ti vörvajoucsi poganov ſzmo pa mi piſzali KŠ 1771, 409; opoumenyeni bratje ſzo piſzali vucsenikom KŠ 1771, 399
písati se píšem se
1. zapisovati se z znaki: Krsztnoimé sze vszigdár za pridavkom pise AIN 1876, 10
2. biti: gda ſze je piſzalo od ſztvárjanya ſzvejta 2956. leto KM 1796, 60
3. imenovati se: Báthori Stevan odebráni za erdélszkoga vojvodo, steri sze je zacsno za Hercega piszati KOJ 1848, 84
pisajóuči -a -e pišoč: ſzkázala ſze je edna rouka, ete recsi piſzajoucsa KM 1796, 80
pisóuči -a -e pišoč: Szvéti Pavel Apoſtol kRimlánczom piſzoucſi TF 1715, 33; liki Sz. Paveo právi k-Tituſi piſzoucsi liſztá ſzvojega KŠ 1754, 190; Piſzoucsi po rouki nyihovoj etak KŠ 1771, 389
písani -a -o pisan: Gda je pa piſzani, neznamo KŠ 1771, 724; Etak jeſzte piſzano SM 1747, 20; ár je piſzano KŠ 1754, 149; zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b; Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; i toga z-Laodiczee piſzanoga naj i vi ſtéte KŠ 1771, 611; Piszani i stampani piszki szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7; knige, ali da ſzo nej od nagyibanya Dühá Szvétoga piſzane KŠ 1754, 3; Szlovenſzke zrokouv piſzane litere KM 1790, 2; vſza, ſtera ſzo piſzana prorokáj KŠ 1771, 233; pren. Nas liſzt ſzte vi piſzani vu ſzrczáj naſi KŠ 1771, 532

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pisati [pisáti píšem] nedovršni glagol

pisati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pisati pišem nedov. 1. pisati: nej snal ni brat, ni piſſat nedol. ǀ ſposnam de teshku je ſlovensku piſsat nedol., inu cilu nej mogozhe v'taki vishi piſsat nedol., de bi vſim sadosti mogal sturiti ǀ kar iest dellam, ali pishem 1. ed. ǀ kakor pishe 3. ed. S. Grogor ǀ kar piſhe 3. ed. S. Antoninus ǀ Od eniga druſiga miniha tudi piſſe 3. ed. ǀ Ludovicus de Ponte, taku piſse 3. ed. ǀ pishè 3. ed. S. Peter Damianus ǀ Metaphraſtes pjshe 3. ed. od naſhiga Lubiga S. Blasha ǀ Naturalisti pisheio 3. mn. ǀ S. Euangeliſti pisheo 3. mn. od dveh s'tem hudim obdanih ǀ ſò fable, kar Poèti piſheio 3. mn. ǀ od Diogena piſheo 3. mn., de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ kakor s. Genueva, od katere pishejo 3. mn. ǀ kakor piſhejo 3. mn. ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Hiſtorici piſſeio 3. mn. od Hriba Olimpus ǀ mu piſſejo 3. mn. en takorshen lijſt ǀ Phiſheio 3. mn. Poeti de Actæon firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ je piſſal del. ed. m en lyst po cellom ſvejtu ǀ S. Grogor je bil piſsal del. ed. m Brunichildi Krajlizi ǀ je enkrat enimu ſpovedniku taku piſal del. ed. m ǀ Goſpa Aloysia mu je bila piſſala del. ed. ž ǀ kakor ſo ſlovenzi piſsali del. mn. m 2. opisovati: En lep mirakel pishe 3. ed. Dominicus Marcheſius od miloſti Boshje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pisati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pisatva samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

piseljc (piseljc, pisljec) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

piskanje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

piskavec samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

piskavka samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pismece samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pismo [písmo] samostalnik srednjega spola

pismo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pismoznalec [pismoznȃlǝc] samostalnik moškega spola

kdor zna pisati, pismen človek, pismouk

PRIMERJAJ: listmarnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pišejoč (pišeoč) deležnik

PRIMERJAJ: pisati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

plateljtof [plátǝljtof] (plateljtaf, plateltaf, plateltof) samostalnik moškega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

platnica [platníca] samostalnik ženskega spola

platnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ploščica [plọ́ščica] samostalnik ženskega spola

skrilasta ploščica za pisanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pogodba [pogọ̑dba] samostalnik ženskega spola

pogodba
pogoj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokoj2 [pókoj] ali [pokȍj]

ime črke p

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

posnetek [posnẹ̑tǝk] samostalnik moškega spola

prepis, kopija
vzorec za sestavo besedila

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

posnetje [posnẹ̑tje] samostalnik srednjega spola

oris, osnutek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

postava [postȃva] samostalnik ženskega spola

zakon, postava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

postavljati -am nedov. 1. postavljati: pred kateriga S: noge, krajli suoje krone postaulejo 3. mn. (I/1, 85) ǀ Jesus je gartroshe tergal, kranzelne pletel, na Henricuſavo glavo poſtaulal del. ed. m (V, 101) 2. govoriti, pisati, navajati: grosnu shaloſten, inu preſtrashen poſtaula 3. ed. cœpit tœdere, & pavere (IV, 450)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

potega [potẹ̑ga] samostalnik ženskega spola

črta, poteza

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

potepeno pismo [potepéno písmo] samostalniška zveza srednjega spola

negativen odgovor, zavrnitveno pismo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

potezaj [potezȃj] samostalnik moškega spola

črta, poteza

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! (praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

požirek [požȋrǝk] samostalnik moškega spola

požirek
jezikoslovje opuščaj, apostrof

PRIMERJAJ: srk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pratika [prátika] samostalnik ženskega spola

koledar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pravopisnost [pravopísnost] samostalnik ženskega spola

pravopis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

predgovor [predgọ̑vor

] samostalnik moškega spola

predgovor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

prepisanica [prepísanica

] samostalnik ženskega spola

prepis, kopija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

prepisek [prepȋsǝk] samostalnik moškega spola

prepis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

prigodinski pisar [prigodȋnski pisár] samostalniška zveza moškega spola

zgodovinar

PRIMERJAJ: prigodba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

primóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. ein wenig befeuchten, Cig.; primoči (grlo z vinom) in začni (pripovedovati)! Zv.; primoči (pero) in začni (pisati)! Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

q [kū]

črka q

PRIMERJAJ: ku

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

r [réci]

črka r

PRIMERJAJ: reci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

reci [réci]

ime črke r

PRIMERJAJ: r

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ris2 [rȋs] samostalnik moškega spola

skica, risba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

risati [rȋsati rȋsam] nedovršni glagol

delati zareze, označevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

rožnišče [rožníšče] samostalnik srednjega spola

cvetni, rožni vrt
knjiga, ki opisuje zelišča, rastline

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

rtac [rtác

] samostalnik moškega spola

priostrena paličica za pisanje na pisalno deščico

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ſ [zẹ́lje]

črka ſ

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

s [slovọ̑]

črka s

PRIMERJAJ: slovo2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

samija [samȋja] samostalnik ženskega spola

rdeča kreda, sangvinja

PRIMERJAJ: samnija, žolta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

səstávən, -vna, adj. 1) zusammensetzend, synthetisch, Jan., Cig. (T.); sestavna enačba, synthetische Gleichung, Cig. (T.); — sestȃvni del, der Bestandtheil, Cig., DZ., nk.; — 2) systematisch, nk.; sestavno, t. j. sistematično pisati, Zv.; (prim. sostaven).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.-Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; (phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

skrivnovedež [skrivnovẹ̑dež] samostalnik moškega spola

tajnik, tj. kdor opravlja zaupne pisarske posle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

slovo2 [slovọ̑

] samostalnik srednjega spola

ime črke s

PRIMERJAJ: s

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

smugalnik [smugȃu̯nik] samostalnik moškega spola

ravnilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

smugati [smúgati smúgam] nedovršni glagol

delati, vleči črte

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

spahniti [spahnīti spáhnem] dovršni glagol

potisniti, poriniti
vrezati, vgravirati

PRIMERJAJ: izpahniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

spisati [spisáti spíšem] dovršni glagol

napisati, sestaviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

spisek [spȋsǝk] samostalnik moškega spola

prepis, kopija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

spisirna [spisȋrna] (spiserna) samostalnik ženskega spola

prostor, v katerem se piše, prepisuje; pisarna

PRIMERJAJ: pisarna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

spisovati [spisováti spisȗjem] nedovršni glagol

prepisovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

spodnja pika [spọ̑dnja píka] samostalniška zveza ženskega spola

jezikoslovje klicaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

stis [stȉs] samostalnik moškega spola

tisk, natis

PRIMERJAJ: vtis, vtisek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

stiskalnica [stiskȃu̯nica] samostalnik ženskega spola

tiskalni stroj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

š [šā

]

dvočrkje sh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ša [šā

]

ime dvočrkja sh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

šč [ščā

]

štiričrkje shzh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

šča [ščā

]

ime štiričrkja shzh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

šribar [šrȋbar] samostalnik moškega spola

pisar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

štetva [štẹ̑tva] samostalnik ženskega spola

vrstica poglavja Svetega pisma

PRIMERJAJ: mnoge štetve

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

t [trdọ̑]

črka t

PRIMERJAJ: trdo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

trdo [

]

ime črke t

PRIMERJAJ: t

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

trebnik [trẹ̑bnik] samostalnik moškega spola

obrednik, tj. knjiga z besedili in navodili za opravljanje verskih obredov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

u [ȗk]

črka u

PRIMERJAJ: uk2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

učíti, -ím, vb. impf. 1) lehren, unterrichten, abrichten, u. koga brati in pisati; voliče voziti u.; uči me modro govoriti! kdo te je vsemu temu učil? Jurč.; nav. u. koga kaj: uči me pot tvojih postav! Ravn.; učiš me modrost, Ravn.; u. koga česa: uči ti mene tvojih pravd! Trub.; iz mladega nas pobožnosti in strahu božjega uče, postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Ravn.-Valj. (Rad); kozje molitvice u. koga, = jemanden Mores lehren; — to uči pamet, das gibt der Verstand; to uči cesta, das wird durch die Straße bestimmt, Levst. (Cest.); škoda uči človeka, der Schaden macht den Menschen klug, witzigt ihn; — 2) u. se, lernen; človek se v sili moliti uči; u. se jeziku, Levst. (Nauk); nav. u. se česa; u. se zidarskega, das Maurerhandwerk lernen; u. se na pamet, auswendig lernen; = u. se na izust, Cig. (T.); — učen, gelehrt; u. biti čemu, in etwas bewandert sein, es verstehen, Dol.; = u. biti v čem; u. na kaj: na sveto pismo učen, Ravn.-Mik.; nisem učen na to, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

uk2 [ȗk]

ime črke u

PRIMERJAJ: u

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ukaza [ukȃza] samostalnik ženskega spola

ukaz
dokument, s katerim se dovoljuje potovanje; potni list

PRIMERJAJ: ukazilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

upȋrati, -am, vb. impf. ad upreti; 1) stemmen, anstemmen; u. oči v kaj, v koga, den Blick auf etwas (jemanden) heften; — u. se, sich stemmen; u. se z nogami, z rokami, s hrbtom v kaj; — u. se, sich widersetzen, Widerstand leisten; sich weigern; widerstreben, sich sträuben; — widerstehen: jed se mi upira; upira se mi, pisati o tej reči, nk.; — u. se v koga, mit jemandem streiten, C.; u. se, sich anstrengen, abmühen o. abrackern; u. se z delom, z ljudmi; u. se za čim, sich um etwas bestreben, C.; — 2) entgegenstehen, entgegenwirken, hemmen: u. komu, Levst. (Pril.); koder in kolikor zemlja ne upira, Levst. (Močv.); trebalo bi upirati, da ne bi toliko prodovja prihajalo v struge, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

v1 [vídǝu̯]

črka v

PRIMERJAJ: videl

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

videl [vídeu̯]

ime črke v

PRIMERJAJ: v1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vkǜppísati -píšem nedov. pisati skupaj: med tejmi nisteri sze k-verbumam prikapscüvati, i 'snyimi sze vküppiszati KOJ 1833, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voznija [voznȋja] samostalnik ženskega spola

pravila, predpisi o vožnji, prometu

PRIMERJAJ: vozništvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vozništvo [voznȋštvo] samostalnik srednjega spola

pravila, predpisi o vožnji, prometu

PRIMERJAJ: voznija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vrstopis [vrstopȉs] samostalnik moškega spola

seznam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vtis [vtȉs

] samostalnik moškega spola

tisk

PRIMERJAJ: vtisek, stis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vtisek [vtȋsǝk] samostalnik moškega spola

tisk

PRIMERJAJ: vtis, stis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vtiskati [vtískati vtískam] dovršni glagol

natisniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vunkajpisati (vunkaj pisati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vunpisati (vun pisati) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

w [bọ́di]

črka w

PRIMERJAJ: bodi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

x [ksī]

črka x

PRIMERJAJ: ksi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

y [

]

črka y

PRIMERJAJ: ibksonire

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

z1 [čȓv]

črka z

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zakrotíti, -ím, vb. pf. scharf auftragen; z. komu kaj, (tako je menda pisati nam. zakrutiti, zakretiti, zakrtiti), C.; — prim. krot.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zamerkovati [zamerkováti zamerkȗjem] nedovršni glagol

opazovati
označevati, zaznamenovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zarisati dov. narisati: Archimedes je bil sariſal del. ed. m tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti (I/1, 117) Tvorjeno iz risati ← srvnem. rīʒen ‛včrtovati, risati, pisati, vrezovati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zelje2 [zẹ́lje]

ime črke ſ

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zgornja pika [zgọ̑rnja píka] samostalniška zveza ženskega spola

jezikoslovje podpičje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zmišljevati se [zmišljeváti se zmišljȗjem se] (izmišljevati se) nedovršni glagol

pisati pesmi; pesniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

znamenje [známenje] samostalnik srednjega spola

znamenje
jezikoslovje naglasno znamenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

znamenovati [známenovati známenovam] nedovršni glagol

znamenovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.-Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.-Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto-Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.-C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ž [živíte]

dvočrkje ſh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ženitno pismo [ženȋtno písmo] samostalniška zveza srednjega spola

pogodba o premoženjskih zadevah, doti, ki se sklene pred poroko; ženitna pogodba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

živite [živíte]

ime dvočrkja ſh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.