Tiskanje

amariška [amarȋška

] samostalnik ženskega spola

plodovi tamarinde

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

angurka [angūrka

] samostalnik ženskega spola

lubenica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

arlijica [arlíjica

] (arlica) samostalnik ženskega spola

navadno množina plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

arliška [arlīška

] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

badem [bādem] samostalnik moškega spola

mandeljnovo jedrce, mandelj

PRIMERJAJ: koldem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bob [bȍb] samostalnik moškega spola

rastlina bob, LATINSKO: Vicia faba, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bobek [bobə̏k] samostalnik moškega spola

bobek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

brej -a -e pridevnik

ki ima v telesu plod; SODOBNA USTREZNICA: brej

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

breskva [brẹ̑skva] samostalnik ženskega spola

drevo breskev, LATINSKO: Prunus persica, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

breskvica [brẹ̑skvica] samostalnik ženskega spola

majhna breskev; breskvica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

brinja -e (brijnja) samostalnik ženskega spola

droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

brinje [brȋnje] samostalnik srednjega spola

brinove jagode
brinovo grmovje; brinje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

brinje -a (brinje, brine, brijnje) samostalnik srednjega spola

1. zimzeleno iglasto grmovje z drobnimi temno modrimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: brinje

1.1 droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda

FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

brutabana [

] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hruške

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

buča [búča] samostalnik ženskega spola

rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
glava, lobanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

buča -e ž buča, tj. plod rastline Cucurbita pepo: na ſtran obeſſi eno votlo buzho tož. ed. (V, 75) ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe tož. mn., kumare, zhebu, inu zheſsen (II, 541) Morda ← vlat. buttia, klas. lat. buttis ‛sod’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

buča -e samostalnik ženskega spola

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom (Lagenaria siceraria); SODOBNA USTREZNICA: buča

2. plod te rastline; SODOBNA USTREZNICA: buča

FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bunjon [

] samostalnik moškega spola

kumina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cepljenica [cẹ́pljenica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sad cepljenega drevesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cibora [cíbora] samostalnik ženskega spola

sorta slive cibora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

citrona [citrọ̑na

] samostalnik ženskega spola

limona, citrona

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cizara [cízara] samostalnik ženskega spola

čičerka, čičerkini plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cunjevka [cúnjevka] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola

1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet

1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža

2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje

3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet

FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: biti v polnem cvetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

češnja [čẹ̑šnja] samostalnik ženskega spola

drevo češnja, LATINSKO: Prunus avium, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

češplja [čẹ̑šplja] samostalnik ženskega spola

drevo sliva, češplja, LATINSKO: Prunus domestica, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

češulja [češúlja] samostalnik ženskega spola

grozd
rdeče barvilo iz košeniljke; karmin

PRIMERJAJ: furmač, karmež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

čičrka [číčrka] (čičarka) samostalnik ženskega spola

rastlina čičerka, LATINSKO: Cicer arietinum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

črnica [črníca] samostalnik ženskega spola

navadno množina divja češnja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

datelj -na (datel, tatel) samostalnik moškega spola

1. dateljnova palma; SODOBNA USTREZNICA: datljevec

1.1 podolgovat, zelo sladek plod datljevca; SODOBNA USTREZNICA: datelj

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

deteči -a -e (diteči) pridevnik

ki se nanaša na deteta; SODOBNA USTREZNICA: otroški

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

TERMINOLOGIJA: deteča posteljica

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dinja [dínja] samostalnik ženskega spola

rastlina dinja, LATINSKO: Cucumis melo, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dinja -e (dinja, dina) samostalnik ženskega spola

sladek rumenkast plod kulturne rastline s plazečim se steblom; SODOBNA USTREZNICA: melona

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dolunčica [dolȗnčica

] (dolončica) samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dren2 [drȅn] samostalnik moškega spola

plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dren -a samostalnik moškega spola

koščičasti plod grma ali nizkega drevesa z zelo trdim lesom in drobnimi rumenimi cveti v kobuli; SODOBNA USTREZNICA: dren

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

drenulja [drenúlja] (drnulja) samostalnik ženskega spola

plod črnega trna; trnulja

PRIMERJAJ: grmulja, trnulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dristljivka [dristljȋvka] (drstljivka) samostalnik ženskega spola

navadno množina jagoda mandragore

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

epatka [epātka] samostalnik ženskega spola

drevo indijski orešek, LATINSKO: Anacardium occidentale, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

figa [fíga] samostalnik ženskega spola

drevo ali grm smokva, figa, LATINSKO: Ficus carica, ali njegov plod

PRIMERJAJ: figovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

figica [fígica] samostalnik ženskega spola

navadno množina majhna, nezrela smokva, figa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

frunča [frūnča] samostalnik ženskega spola

plod brusnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

garcarola [garcarọ̄la] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica-Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

grah [grȁh] samostalnik moškega spola

rastlina grah, LATINSKO: Pisum sativum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

grmulja [grmúlja] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod črnega trna; trnulja

PRIMERJAJ: drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

grozd [grȍzd grózda] samostalnik moškega spola

grozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

grozdiče [grozdíče] samostalnik srednjega spola

grozdna jagoda
ribez

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

grozdje [grọ́zdje] samostalnik srednjega spola

grozdje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

helčica [hélčica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

hrustavka [hrustȃvka] samostalnik ženskega spola

sorta češnje hrustavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

hruška [hrȗška] samostalnik ženskega spola

drevo hruška, LATINSKO: Pyrus communis, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jabolko [jábou̯ko] samostalnik srednjega spola

jabolko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jagoda [jágoda] samostalnik ženskega spola

jagoda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jedrce [jédrce] samostalnik srednjega spola

jedrce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jedro [jédro] samostalnik srednjega spola

jedrce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jelcigar [jẹ́u̯cigar] (jelcegar, jevcegar, jevcigar) samostalnik moškega spola

sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kihra [kȋhra] samostalnik ženskega spola

rastlina čičerka, LATINSKO: Cicer arietinum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kimelj [kímǝlj] samostalnik moškega spola

rastlina kumina, LATINSKO: Carum carvi, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

klas [klȃs klasȗ] samostalnik moškega spola

klas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

koldem [

] (kolden) samostalnik moškega spola

mandljevo jedrce

PRIMERJAJ: badem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

korobela [korobéla] samostalnik ženskega spola

navadno množina neka sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kosmač [kosmáč] samostalnik moškega spola

sorta jabolk kosmač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kostanj [kóstanj] samostalnik moškega spola

drevo kostanj, LATINSKO: Castanea sativa, ali LATINSKO: njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kravojnica [

] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kumara [kúmara] samostalnik ženskega spola

rastlina kumara, LATINSKO: Cucumis sativus, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kutina [kútina] samostalnik ženskega spola

drevo kutina, LATINSKO: Cydonia oblonga, ali LATINSKO: njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

leča [lẹ́ča] samostalnik ženskega spola

rastlina leča, LATINSKO: Lens culinaris, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lesnika [lesníka] samostalnik ženskega spola

samorasla, divja hruška; lesnika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lešnik [lẹ́šnik] samostalnik moškega spola

lešnik

PRIMERJAJ: olešnik, orešnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

limona [limóna] (elmona) samostalnik ženskega spola

drevo limonovec, LATINSKO: Citrus x limon, ali LATINSKO: njegov plodlimona

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lošperna [lọ̑šperna] (lušperna) samostalnik ženskega spola

sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lozarna [

] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mačarija [mačarȋja] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mahovnica [mahọ̑vnica] samostalnik ženskega spola

jagoda dlakave mahovnice, LATINSKO: Vaccinium oxycoccos

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

malina [malína] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod maline, LATINSKO: Rubus idaeus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

malinec [mālinǝc

] samostalnik moškega spola

navadno množina robidnica

PRIMERJAJ: robida

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mandelj [mándǝlj mándǝljna] samostalnik moškega spola

mandelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

marelica [marẹ̑lica] samostalnik ženskega spola

marelica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

margarana [margarána] samostalnik ženskega spola

drevo granatno jabolko, LATINSKO: Punica granatum, ali LATINSKO: njegov plod

PRIMERJAJ: margaranovo jabolko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

margaranovo jabolko [margaránovo jȃbou̯ko] samostalniška zveza srednjega spola

granatno jabolko

PRIMERJAJ: margarana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

marvalana [marvalāna] samostalnik ženskega spola

navadno množina mirabela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mesnik [mesník] samostalnik moškega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mirabelica [mirabẹ̑lica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sadež mirabele

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

murba [mȗrba] (murva) samostalnik ženskega spola

murvin plod; murva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

murka [mūrka] samostalnik ženskega spola

kumara

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

muškatelica [muškatẹ̄lica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hruške muškatelica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nadliščka [nadlȋščka] (nadliška) samostalnik ženskega spola

navadno množina jagoda mandragore

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nesprę́tən, -tna, adj. 1) ungeschickt, plump; — 2) ungestaltet, Jan.; n. plod, die Missgeburt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nèsti nesém nedov.
1. nesti, držati kaj težjega in hoditi: na Vüzenſzko Nedelo ſze dá [Janez ev.] v-czérkev neſzti KŠ 1771, 261; vſzáko dejte knige peſzmene neſzé ſzebov vu czérkev BKM 1789, 6; csaplo, ka szvoje mláde z-ednoga türna vu bli'snyo trsztino neszé KOJ 1848, 4; Máli vucsenik knige neszé z-szebom vu sôlo KAJ 1870, 6; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; zájmlite 'ze i neſzte ſztarisini KŠ 1771, 269; Evangyeliom, doli ſzpiſzanoga ſzo ſzebom neſzli KŠ 1771, 3 (B2a); I pripravili ſzo Simona ka bi neſzao kris nyegov KŠ 1771, 152
2. prinašati, darovati: gda je v-Jeru'zálem ſou i álmoſtvo neſzao KŠ 1771, 555; Pred té me molitvi jaſz neszém BKM 1789, 363; Vecsno blágo neszé BKM 1789, 11; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 6; Neszémo Pred té áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; nyegovo Düſso vu tvoi odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; te pobo'zne po ſzmrti vnebéſza neſzéjo KŠ 1754, 94; angyelje ne neſzéjo prouti nyim Goſzpodna prekléto ſzoudbo KŠ 1771, 720
3. dajati sad, plod: Liki rozga ne more ſzáda neſzti ſzáma od ſzébe KŠ 1771, 316
4. izločati jajca: Tojni; neszti KOJ 1833, 176; kokôsi szo iszkale záütrik i neszle szo v-gnezda KAJ 1870, 100
nèsti se nesém se
1. dvigati se: Záto tá nihájmo rejcs od zacsétka, na popolnejſa ſze neſzmo KŠ 1771, 679
2. umirati: En za drügim ſze tá neſzé SŠ 1796, 143
neséči -a -e noseč: ſzrécsa váj eden cslovik vrcs vodé neſzécsi KŠ 1771, 245
nèšeni -a -o nesen: dobro zbit neſſeni domou KM 1790, 76; nego je na plécsi neſſena KM 1796, 61; noſzécsi neſenoga od ſtiraj KŠ 1771, 106; pren. nego od Dá Szvétoga neſeni ſzo gúcsali lidjé KŠ 1771, 719; i neſeni je od angyelov vu krilo Ábrahamovo KŠ 1771, 226

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nešplja [nẹ̑šplja] samostalnik ženskega spola

navadno množina nešplja, tj. plod drevesa LATINSKO: Mespilus germanica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nosìti nòsim nedov.
1. nositi, držati kaj težjega in hoditi: nej ti je ſzlobodno noſziti poſztelo KŠ 1771, 279; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; ſzo vnouge bete'snike k-nyim noſzili KM 1796, 119
2. v zvezi s paska, skrb skrbeti za koga, kaj: kak má na czejlo gmajno ſzkrb noſziti KŠ 1771, 632; máte na posteni 'sitek poszebno szkrb nosziti KOJ 1845, 89; On na mé ſzkrb noſzi SM 1747, 72; Donok na vörne ſzkrb noſzi SŠ 1796, 4; vörno ſzkrb noſzi na nyo SIZ 1807, 9; Bog na vse skerb nosi BJ 1886, 45; otſinſzko ſzkrb noſzio KŠ 1754, 31; noſzi ti paſzko SM 1747, 82; noſzi i denésnyi dén ſzkrb na náſz KŠ 1754, 224; Noſzi paſzko ti na ſzina BKM 1789, 69; ſzo na nyega vörno ſzkrb noſzili KM 1790, 58
3. izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: Kakda more mou'z glavou nosziti KŠ 1771, 511; ſteroga ſoulinczov ſzam nej vrejden noſziti KŠ 1771, 10; ki ſzvetli gvant noſzi KŠ 1771, 747; ki mejhko odeteo noſzijo KŠ 1771, 35; i gizdav gvant noſzimo KŠ 1754, 43; Csi ſze ſzpravedno noſzimo KŠ 1754, 43; kak sze drügi noszijo KOJ 1845, 38
4. imeti: recsi, stere na konczi litero d, i, z, j, noszijo KOJ 1833, 27
5. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: ar ti bo tesko noſziti tou breme SM 1747, 82; Právde járem .. ni mi ga noſziti nemremo KŠ 1754, 68; kri'z mirovno noſziti KŠ 1754, 12b; Jezuſa vu mojem tejli noſzim KŠ 1771, 570; kteri toga ſzveita greihe noſzi SM 1747, 12; steroga nájménsi táo toga celoga imé noszi, dp. tej (mléko) AIN 1876, 10; oni Kriſztusevo cséſzt noſzijo KŠ 1754, 218; Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71; I, kikoli ne bo noſzo kri'z ſzvoj KŠ 1771, 220; Ne noſzte mosnyé, ni turbo KŠ 1771, 202; i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103; da ſzo na te nemocsne noſzili faczalejge KŠ 1771, 401; Nede on popovsztva noszo KAJ 1870, 6; On je grehov plácſo vzél, ino je noſzo SM 1747, 12; betege naſe je on noſzo KŠ 1771, 26; steri nyemi je ne telko haszka noszo KAJ 1870, 91; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Kris enkrát zakaj bi ne noſzo KŠ 1754, 263; ſzmrt Vſze nász ednáko v-grob noſzi BKM 1789, 410
6. imeti plod v telesu: blá'zene ſzo one utrobe, ſtere ſzo tebé noſzile KŠ 1771, 208
noséči -a -e noseč:
1. ki kaj drži in hodi: Vo je ſou záto Jezus noſzécsi trnavo Korouno KŠ 1771, 328; I prisli ſzo knyemi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenoga noſzécsi KŠ 1771, 106
2. ki ima na sebi kaj kot obleko ali okras: ti bogáti vnogo szrebra i zláta noszécsi AI 1875, kaz. br. 1
3. ki ohranja, vzdržuje: na náſz paſzko noſzécsi KŠ 1754, 30; Ki bodoucsi bliſzk dike noſzécsi vſza zricsjouv zmo'znoſzti ſzvoje KŠ 1771, 672
4. ki daje sad, plod: od zgora dávajoucsi nám vrejemna ſzád noſzécsa KŠ 1771, 386
5. ki ima v telesu plod: nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; Dabi noſzécsa poſztála BKM 1789, 25; pride liki bolezen na noſzécso 'zeno KŠ 1771, 621; i da jo noszécso nebi mogao na sinyek ovesziti KOJ 1845, 65; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII; Noszécsi 'zén KAJ 1848, VIII; Jaj pa tim noſzécsam i na dájajoucsam KŠ 1771, 80; Jaj pa tim noſzécsim KŠ 1771, 243
nosévši -a -e noseč: 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

novina [novína] samostalnik ženskega spola

nov sadež, pridelek
novica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

olešnik [olẹ́šnik] samostalnik moškega spola

lešnik

PRIMERJAJ: lešnik, orešnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oljbar [ọ̑ljbar] (oljebar, oljibar, voljbar, voljebar, vojlibar) samostalnik moškega spola

oliva

PRIMERJAJ: oljika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oljika [ọ́ljika] (voljika) samostalnik ženskega spola

drevo oljka, LATINSKO: Olea europaea

PRIMERJAJ: oljbar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oreh [óreh orẹ́ha] samostalnik moškega spola

drevo oreh, LATINSKO: Juglans regia, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

orešček [orẹ̑ščǝk] samostalnik moškega spola

majhen oreh; orešček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

orešnik [orẹ̑šnik] samostalnik moškega spola

lešnik

PRIMERJAJ: lešnik, olešnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

packana [packána] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

plǫ̑d, plǫ̑da, plodȗ, m. 1) die Frucht; der Embryo, Cig., Jan.; die Brut, Mur., Cig.; peklenski p., die Höllenbrut, Cig.; — das Erzeugnis, Cig., Jan., nk.; — das Naturproduct, Cig., Jan.; — 2) = pleme, die Fasel, die Gattung, Mur., Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

plòd -a m
1. plod, rod: Kacse i plod vipere KŠ 1771, 78; Decza, ſztári i mládi plod BKM 1789, 24; ár je prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8
2. ploditev: Glász Goszpodna k plodi priszili szrné TA 1848, 22
3. vrsta: Pá je priſzpodobno králeſztvo nebeſzko kvrſi vr'zenoj vu mourje i zevſzákoga ploda ribe vküp ſzprávlajoucsoj KŠ 1771, 46; Vküp ſzo vſzi pribej'zali, Lüſztvo zſzákoga ploda BKM 1789, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

plod -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

plod sam. m ♦ P: 3 (MD 1592-hrv., DB 1584-Reg3, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

plǫ̑dək, -dka, m. dem. plod; das Früchtchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

plotnica [plotníca] samostalnik ženskega spola

rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pridelek [pridẹ̑lǝk] samostalnik moškega spola

pridelek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prodūkt, m. pridelek, izdelek, plod, (math.) zmnožek, das Product.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pr̀vi -a -o vrstil. štev.
1. prvi, ki v zapovrstju ustreza številu ena: Ja ſzem te prvi i te ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Ka je Kriſztus mogo prvi zgori ſztanenyá mrtvi ſzvetloſzt nazviſcsávati KŠ 1771, 423; Prvi Táo KM 1783, 1; Prvi Táo KM 1796, (3); Ár da bi te prvi cslovik ſztvorjen bio SIZ 1807, 7; Prvi tál BRM 1823, V; “Prijátel”- a prvi broj AI 1875, kaz. br. 8; Prva oſzoba vu Bo'zánſztvi KŠ 1754, 89; Prva Bo'sánſzka Perſona ſze imenüje Ocsa KMK 1780, 8; Prva Molitev KM 1783, 1; moja prva du'znoszt bode AI 1875, kaz. br. 8; je prvo ſzveſztvo, tou je Krſzt KŠ 1754, 6; To prvo je eto KŠ 1771, A2b; meszto Benetke Vogleja je prvo bilou KOJ 1848, 4; od prvoga N. Z. Szvesztva KŠ 1754, 184; Od Apoſztolſzke Vöre vadlüványa prvoga Stüka KMK 1780, 8; ſze je pascso na obracsanye prvoga piſzma KŠ 1771, A4b; Vſze tri prve táble KŠ 1754, 8; vlicsé po tiſztoj od prve hüdoube bolvánſzke na dobrouto KŠ 1771, 433; k prvomi šeregi se slišijo hrbetnični AI 1878, 5; ár je prvi plod ſzvoji csrejd áldüvao KM 1796, 8; Povej mi prvo Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 8; prineſzte to prvo ſzüknyo KŠ 1771, 223; ki bi eto prvo moje delo zácso grajati BKM 1789, 8b; ka je Paveo vu ſzvojem prvom robſztvi KŠ 1771, 434; V-tom prvom Gráduváli BRM 1823, II; V-prvom szedsztvi od krála orszácskoj szpráviscsi poszlano piszmo sze precsté AI 1875, kaz. br. 1; p .. pridávnik te je na prvoj-sztubi AIN 1876, 29; Jeli ſze protivi ſz-prvov zapouvidjov KMK 1780, 37; od vrága po naſſi, prvi roditeli KŠ 1754, 70; Tri perve zapoveidi TF 1715, 12; Vti prvi knigaj je tüdi doſzta lejpi pejſzen vö dao ſtámpati BKM 1789, 3b; 'senſzko, ino je nyou k-tomi prvomi csloveki pelao SIZ 1807, 7
2. v zvezi prvi človek Adam: od ſzpadája prvoga csloveka KM 1796, 5; 'senſzko, ino je nyou k-tomi prvomi csloveki pelao SIZ 1807, 7
3. prejšnji, nekdanji, prvoten: Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; i dáj mi nazáj to prvo zdrávje KŠ 1754, 242; i ſzprvim Dühá ſzvétoga piſzmom zglihani KŠ 1771, A4a; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi KŠ 1771, 339; Zrok toga je naſſi prvi roditelov v-grejh opádnenyé KŠ 1754, 124; csi poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; Kak je on gucſo 'ze dávno Naſim prvim Ocsákom BKM 1789, 17; kak je na grejsne prve naſſe Otsáke vrgao KM 1796, 8; ta ſzlejdnya csloveka tiſztoga ſzo hüſa od prvi KŠ 1771, 41
pr̀vi -a -o sam. prvi: kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prvina1 [prvína] samostalnik ženskega spola

kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu; prvina

PRIMERJAJ: prvotina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prvotina [prvotína] samostalnik ženskega spola

kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu; prvina

PRIMERJAJ: prvina1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

puhla repa [púhla rẹ́pa] samostalniška zveza ženskega spola

puhla repa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rožič [rožȉč] samostalnik moškega spola

sad rožičevca; rožič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sád -a tudi -ǘ m
1. sad ali plod drevesa: ali ſzádite drejvo lagoje, i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; Rávno kak rozga ſzáma od ſzébe, nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; Stajarci szo láni za szadü blizi 300 jezér rainskih dobili AIP 1876, br. 3, 8; Jež. Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10; drevo, stero ſzvoi ſzád prineſzé SM 1747, 92; je vo odébrao te pozadnyejsi ſzád zemlé KM 1796, 8; liki drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3; Lisica lübi tudi sladki sád
2. otrok: Zdrav bojdi Devicze ſzád BKM 1789, 37; kaj nyemi je Boug ſzpriſzegov obecsao, ka zſzáda ledevjouv nyegovi pouleg tejla obidi Kriſztuſa KŠ 1771, 346; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII
3. rezultat, dosežek: od ſz. Dühá, ſteroga ſzo ſzád, doprneſzéjo KŠ 1754, 81; i drügo dobro od krſzta i nyegovoga ſzáda opominanye KŠ 1754, 188; Ár, csi molim zjezikom, pamet moja je pa brezi ſzáda KŠ 1771, 518; Zdaj pa oſzlobodjeni od grejha, máte ſzád vas vu poſzvecsenyej KŠ 1771, 128; naj i med vami mám kákſi ſzád KŠ 1771, 448; Szád dober prinásajo BKM 1789, 7b; Da Tvoja rêcs Právi szád BRM 1823, 1; moje delo, Ar de ono li tak szvoj 'zelen szád melo KAJ 1870, 5; Dühovni 'zitek, ſteri ſztoji vu vöri i vnyé ſzádi KŠ 1754, 206

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sad [sȃd sadȗ] samostalnik moškega spola

plod, sad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sad -a/-u samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sadje [sádje] samostalnik srednjega spola

sadje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sadjevina [sadjevína] samostalnik ženskega spola

raznovrstno sadje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

selzadke [sẹ̄lzadka] ali [selzādka]

plod skorša, LATINSKO: Sorbus domestica, ali breke, LATINSKO: Sorbus torminalis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

seme [sẹ́me sẹ́mena] samostalnik srednjega spola

seme

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sklẹ́dičast, adj. schalenförmig, Cig.; skledičasti plod, die Becherfrucht, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

skorž [skȍrž] samostalnik moškega spola

smrekov storž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sliva [slíva] samostalnik ženskega spola

drevo sliva, LATINSKO: Prunus prunus, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

slivica [slívica] samostalnik ženskega spola

plod črnega trna, LATINSKO: Prunus spinosa; trnulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

stročje [strọ́čje] samostalnik srednjega spola

stročje

PRIMERJAJ: strok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

strok [strȍk] samostalnik moškega spola

strok

PRIMERJAJ: stročje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

svòj -a -e povr. svoj. zaim.
1. svoj, izraža splošno pripadnost osebku: ſztráni pa ſzvoje ga nadigne SM 1747, 41; ſzvoje ſzvojega vcsenyá ſzpominanye KŠ 1771, 717; na laſztivni ſzvojga lüſztva jezik obrnyena KŠ 1771, A5a; Kak zárocsnik zſzvega meſzta BKM 1789, 4; Szpominajmoſze mi z-ſzvega preminejnya SŠ 1796, 132; bi ſzi pár zbüdo ſzvojega 'sitka SIZ 1807, 4; nemajoucsi z-szvojega Národa Poglavnika KOJ 1833, VII; Na szvojega iména dén BRM 1823, X; ponáčišenje svojga návadnoga živlenja AI 1878, 8; ſteri Szlepoſzti ſzvoje oslátati nemorejo TF 1715, 4; Jesus ſzvoje moucſi bode kastigal SM 1747, 15; pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti BKM 1789, 3; ki pôleg ſzvoje dú'znoſzti poglednovsi BRM 1823, IV; nedáte deáka od szve hi'se KOJ 1845, 141; greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; sze k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; Máčka svojemi gospodi ne tak nagnjena AI 1878, 8; Goszpôd je vu Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; ino ſzvoi ſitek pobolſajo TF 1715, 35; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b); je Ádama na ſzvoj kejp ſztvouro SIZ 1807, 3; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 10; ſzvojo voljo na znánye dál SM 1747, 9; je ſzvojo ſz. rejcs obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vero ſzvojo po delaj vö ſzká'se KMK 1780, 4; Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki po'saluje ſzvojo hüdoubo KM 1790, 16; ino k-nyej ſzvojo lübezen nadigno SIZ 1807, 4; ſzvoje napunenyé prikázau TF 1715, 20; oberni knám ſzvoie licze ABC 1725, A7a; ſzkvárjenye ſzo na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51; gda oſztávi ſzve teilo SM 1747, 71; ſzkrbi za ſzvoje lüſztvo KŠ 1754, 105; i csiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; poszlavec vöpové szvojo mislênye AI 1875, kaz. br. 2; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; kiſze ne poverne knyemu vu ſzvem sitki SM 1747, 83; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; ki bi vu ſzvojem jeziki ſteti nemogao KŠ 1771, A5b; vu ſzvojem 'zitki, nej mogao na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; V-ſzvojem prmislávanyi SŠ 1796, 5; lübézen vu ſzrczi ſzvojem gori je nadigno SIZ 1807, 4; po dobrom dühi szvojem KAJ 1848, X; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; ország sze po szvojem zabránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo SM 1747, 33; 'zivoucſi po moki ſzvojoj KŠ 1754, 112; Düh po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti odküpila KMK 1780, 5; Vu lejpoj ſzvojoj diki BKM 1789, 12; Po ſzvojoj pokornoſzti Váſz oſzloboditi BRM 1823, 8; V svojoj lüknji se jáko bráni AI 1878, 10; Boug je ſzvoim perſztom napiſzao TF 1715, 12; ſzvoim kervnim preleányem SM 1747, 16; ſzvojim ſzvétim 'zitkom KŠ 1754, 115; ſzvojim laſztivnim jezikom KŠ 1771, A4b; ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem KM 1796, 10; z-szvojim szprevedüvanyem KOJ 1845, 7; z-szvojim vnougim poropom KOJ 1848, 5; s svojim betegom AI 1878, 8; ſzvojov kervjov TF 1715, 22; ſzvojom kervjom SM 1747, 12; abarui deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; zrokouv bráni ſzvojov SM 1747, 75; je on ſz ſzvojov dikov 'ziveo KŠ 1754, 106; ovi ſzvojom jálnoſztjom KŠ 1771, A3a; pred ſzvojov ſzmrtjov doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; Zdr'zi váſz ſzvov rokouv BKM 1789, 11; Szvom pomocsjom pomágao BKM 1789, 10; edne z-szvojov velikoucsov sztrasne KOJ 1833, IIII; Ar sze te neveren hváli z hotlivosztjov szvojov TA 1848, 8; ſzrbio i Csarnagoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; On me jan svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; i naj ſzte ſzami ſzvoji KŠ 1771, 501; pojáſz okouli ledevjouv ſzvoji TF 1715, 9; prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8; Od svoji protivnikov AI 1878, 10; i dá ga vucſenikom ſzvoim SM 1747, 39; kaj Angyelom ſzvojim zapovej KŠ 1771, 11; ſzvojim vornim SŠ 1796, 6; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73; je ſzám Kriſztus ſzvoje Vucsenike vcſio KŠ 1754, 7a; vadlüvajoucſi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; ſzrecsno tá troso dnéve ſzvoje SIZ 1807, 4; vcsiti szvoje vucsenike KOJ 1833, III; ali ſztiſzne ſzvoje lampe KŠ 1754, 58; ſzo sli nazáj vu ſzvoj domovine KŠ 1771, 8; ſzo 'ze ſzvoje goſzli poveſzili BKM 1789, 2b; ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; iemlé vu szvoia viszta ABC 1725, A4a; vu ſzvoja nádra noter ſzégne KŠ 1754, 42; Ali zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19; Deca svoja šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4; János Evangeliſta vu ſzvoih knigai TF 1715, 34; vu ſzvoji Prorokov piſzmaj KŠ 1771, A7a; i potrdjáva vu szvoji lasztivni praviczaj KOJ 1833, VIII; K mantri je on na vszê szvoji sztezaj TA 1848, 8; Velikási na szvojih sztroski szo dú'zni nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3; Boug je mené ſzvoimi dármi preſzveito TF 1715, 23; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; kai ſze zmoſnoga prikáse ſzvoimi ſzvéczi SM 1747, 16; me je ſzvojmi dármi preſzvejto KŠ 1754, 122; naj ga ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; ſzám pred ſzvojimi ocsami KŠ 1771, 431; ſtere i z-ſzvojimi rokami ſzpiſzao BKM 1789, 3; nego z-szvojimi Orszácsimi rendelüvanyi 'selejo KOJ 1833, VIII; s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8; iméni szvojemi na csészt KAJ 1848, X
2. izraža sorodstveno razmerje: püſcsa mleiko, vu vüſzta ſzvojega Deteta TF 1715, 7; Ki z-szvojga szina odicsenyem KAJ 1848, 2; lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; pokoren bodoucſi Otſi ſzvojemi KŠ 1754, 106; i nazáj ga je dáo ocſi ſzvojemi KŠ 1771, 200; Ino ſzvojmi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi SIZ 1807, 10; Goſzpodár ovo Szvojoi Druſiniczi more predloſiti TF 1715, 31; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou SM 1747, 73; Ár ſzam priſao odlocsávat ſznehou prouti ſzvekrvi ſzvojoj KŠ 1771, 34; Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; Svojoj materi je pa nejvupao ovaditi BJ 1886, 9; kaibi vſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tüvariſſa lübo TF 1715, 15; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná na Zvejſzto SM 1747, 9; ſzkrblivoſzt za ſzvoj odvejtek KŠ 1754, 4a; ali opſzüje Otſo ſzvojga KŠ 1754, 32; Sziná ſzvojega narodjenoga KŠ 1754, 115; lübi i brata ſzvojega KŠ 1771, 733; ſziná ſzvojega Hénoka imenüvao KM 1796, 10; ſzvojo Drüſiniczo navcsiti TF 1715, 11; szo dejte szvoje pripelali KOJ 1845, 7; z-ſzvojim odvejtkom vrét KM 1796, 7; Z-ſzvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 61; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; ſzvojov z-senouv KM 1796, 7; za vcſenyé otrouk ſzvoih TF 1715, 4; za vcsenyé szvojih otrokov KOJ 1845, 6; naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; nego rái ſzvoim ſzinoum TF 1715, 4; svojim roditelom pripovedávala BJ 1886, 4; ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4
3. izraža ustreznost, določenost: vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti KŠ 1771, 2 (B1b); ſzád prineſzé vu ſzvoiem vreimeni SM 1747, 92; Tá küga sze je szvoje dni podomácsila KOJ 1845, 117; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7; naj ji dá jejſztvino vu ſzvojem vrejmeni KŠ 1771, 83
4. v zvezi za svojega imena izraža omejitev trditve: za szvoga Iména volo ABC 1725, A8b;
svòj -a -e sam. svoj, lastni: ne glédajmo vſzákſi ſzvoja KŠ 1771, 340; ki je na ſzvoja nikaj nej pazo KM 1790, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

štrboncelj [štrbọ́ncǝlj štrbọ́ncǝljna] samostalnik moškega spola

drevo štrboncelj, ringlo, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tepka [tẹ̑pka] samostalnik ženskega spola

hruška moštarica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tikva [tȋkva] samostalnik ženskega spola

rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

trnulja [trnúlja] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod črnega trna; trnulja

PRIMERJAJ: drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tǘčava -e ž tolšča, maščoba: Nyi tücsava sze je szêla TA 1848, 19; i vcsinyen ſzi tálnik korenyá i tücsave olive KŠ 1771, 473; ár je prvi plod ſzvoji csrejd, i nyih tücsavo Goſzpodni áldüvao KM 1796, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

verdača [verdáča] samostalnik ženskega spola

navadno množina zelena sliva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

višnja [vīšnja] samostalnik ženskega spola

drevo višnja, LATINSKO: Prunus cerasus, ali LATINSKO: njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zobrinica [zobrínica] (zobrinca) samostalnik ženskega spola

navadno množina posušena grozdna jagoda; rozina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zrnce [zŕnce] samostalnik srednjega spola

majhno zrno, jedro; zrnce; jedrce

PRIMERJAJ: pukšino zrnce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zrnje [zŕnje] samostalnik srednjega spola

zrnje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zupanka [zupánka

] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hruške

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

želod [žélod] samostalnik moškega spola

želod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ženof [žénof

] samostalnik moškega spola

rastlina gorčica, LATINSKO: Sinapis, ali njena semena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žir [žȋr žirȗ] in [žȋra] samostalnik moškega spola

plod bukve; žir

PRIMERJAJ: žirovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žirovje [žirọ̑vje] samostalnik srednjega spola

več plodov bukve, žiri

PRIMERJAJ: žir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.