aborad [áborad] (abarad) samostalnik moškega spola

rastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum

PRIMERJAJ: aborat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

aborat [áborat] (abarat) samostalnik moškega spola

rastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum

PRIMERJAJ: aborad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

abrača [abrāča] (obrača) samostalnik ženskega spola

rastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare

PRIMERJAJ: abrata, abratič, amarak, režimbaba, vratič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

abranka [ábranka] samostalnik ženskega spola

viseča cvetna mačica; abranek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

abrata [abrȃtanepopoln podatek] (obrata) samostalnik ženskega spola

rastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare

PRIMERJAJ: abrača, abratič, amarak, režimbaba, vratič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

abratič [abratȉč] (obratič) samostalnik moškega spola

rastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare

PRIMERJAJ: abrača, abrata, amarak, režimbaba, vratič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

acidofílen -lna -o prid. (ȋ)
bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

acidofílen -lna -o (ȋ) biti ~
acidofílni -a -o (ȋ) ~a rastlina
acidofílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

acidofílna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

acidofílna rastlína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

adraš [adráš] samostalnik moškega spola

hrast z zimzelenimi listi; črnika, LATINSKO: Quercus ilex

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

adúltni líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

agapánt -a m (ā)
vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

agartnik [āgartniknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina žinje, LATINSKO: Achillea ageratum

PRIMERJAJ: šinje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

agáva -e ž (ȃ)
tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

agáva -e ž (ȃ) |tropska rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

agáva -e ž
tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. stoletna roža

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

agȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

agerát -a m (ȃ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

agres [ágres] samostalnik moškega spola

rastlina kosmulja, LATINSKO: Ribes grossularia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ahmêja -e ž (ȇ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ájbiš -a m (á)
zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ájbiš -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ajd2 -a samostalnik moškega spola
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju; SODOBNA USTREZNICA: ajda
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ájda -e ž (ȃ)
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ájda -e ž
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno semepojmovnik
SINONIMI:
nar. ajdina
GLEJ ŠE: plevel

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

ȃjda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ajda [ȃjda] samostalnik ženskega spola

rastlina ajda, LATINSKO: Fagopyrum esculentum, ali njena užitna semena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ajda ► ˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ajdovica [ájdovica] samostalnik ženskega spola

ajdova slama

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

akácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

akamek [nepopoln podatek] (akameč) samostalnik moškega spola

neka sladkovodna rastlina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

akánt -a m (ā)
1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta
2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

akánt -a m (á; ȃ) |rastlina; okras|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
akvárij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

akvárijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

albícija -e ž (í) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

alergogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogeni cvetni prah v zraku; alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

álga -e ž (ȃ)
nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal; morske alge
♦ bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ȃlga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

álga -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Ali obstaja nedovršna oblika glagola »opomoči«?

Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?

Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

aloe [alọ̑enepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina aloe, LATINSKO: Aloe

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

aloes -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola
1. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
1.1 dragocena dišava iz te rastline
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

alója in áloa -e ž (ọ̑; ā)
agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih; sprehajati se med alojami in palmami
♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

alója -e ž (ọ̑) |tropska rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

alọ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

alojzijev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
alojzijeva alojzijevo pridevnik
IZGOVOR: [alójzijeu̯], ženski spol [alójzijeva], srednji spol [alójzijevo]
ZVEZE: alojzijeva lilija
PRIMERJAJ: Alojzijev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

alomón -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

álpski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

alušperg [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina gabez, LATINSKO: Symthytum officinale, ali bombaž, LATINSKO: Linum xylinum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amarak [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina (beli) vratič, LATINSKO: Tanacetum ( LATINSKO: parthenium)

PRIMERJAJ: abrača, abrata, abratič, režimbaba, vratič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
amaránt -a m (ā)
vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amaranta [amarānta] samostalnik ženskega spola

rastlina ščir, amarant, LATINSKO: Amaranthus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
amarílis -a m (ȋ)
vrtn. lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amarílis -a m (ȋ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amarílis -a m
vrtn. lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
vrtn. vitezova zvezda

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

amariška [amarȋškanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

plodovi tamarinde

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amêriški -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amfíbijska rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amfifít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amórfa -e ž (ọ̑) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ánanas -a m (ȃ)
tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; v prid. rabi: ananas liker
♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ȃnanas -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

andelj [ándǝlj ándǝljna] samostalnik moškega spola

rastlina užitna ostrica, LATINSKO: Cyperus esculentus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

andibija [andíbija] samostalnik ženskega spola

rastlina endivija, LATINSKO: Cichorium endivia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

anemofílna rastlína -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

anemóna -e ž (ọ̑)
vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

anemọ̑na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’
angélika -e ž (ẹ̄)
bot. do dva metra visoka gozdna ali vrtna zdravilna rastlina, Angelica: gozdna angelika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

angélika -e ž (ẹ́; ẹ̑) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

angelika [angēlika] samostalnik ženskega spola

rastlina angelika, LATINSKO: Angelica arhangelica

PRIMERJAJ: angelišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

angelika -e ž zdravilna rastlina angelika: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica im. ed., Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← srlat. angelica ‛angelika’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

angelika -e samostalnik ženskega spola
do dva metra visoka aromatična zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih tleh; SODOBNA USTREZNICA: angelika
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

angelišče [angēlišče] samostalnik srednjega spola

rastlina angelika, LATINSKO: Angelica arhangelica

PRIMERJAJ: angelika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

angurka [angūrkanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

lubenica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ànizohídra rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

apih [āpihnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina zelena, LATINSKO: Apium graveolens

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

apomíksa -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arálija -e ž (á)
vrtn. sobna rastlina s prstasto razdeljenimi listi: presaditi aralijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arašíd -a m (ȋ)
nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki2: gojiti arašide; jesti, luščiti arašide

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arašíd -a m
nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemljipojmovnik
SINONIMI:
zemeljski orešek, kikiriki2, bot. ameriški lešnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

arašȋd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo] ETIMOLOGIJA: ↑arašid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ardečovka [ardečọ̑vka] samostalnik ženskega spola

rastlina artičoka, LATINSKO: Cynara scolymus, ali njen užitni omeseneli del

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ardičoka -e samostalnik ženskega spola
sredozemska kulturna rastlina z zdravilnimi spodnjimi listi in koreninami ali njen užitni mesnati cvet; SODOBNA USTREZNICA: artičoka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arídoaktívna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arídopasívna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arídotolerántna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arizonski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
arizonska arizonsko pridevnik
IZGOVOR: [arizónski]
ZVEZE: arizonska cipresa

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

árktičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na Arktiko: večni led arktičnih pokrajin; arktična rastlina; arktična ljudstva / arktična ekspedicija
♦ meteor. arktična zračna gmota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arlijica [arlíjicanepopoln podatek] (arlica) samostalnik ženskega spola

navadno množina plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arliška [arlīškanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
árnika -e ž (ȃ)
zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja: nabirati arniko
// tinktura iz te rastline: namazati rano z arniko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

árnika -e ž
zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonjapojmovnik
SINONIMI:
bot. brdnja, bot. črvivec, bot. gorska svetlica, bot. gorski kokovičnik
GLEJ ŠE: tinktura

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

ȃrnika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

aromátična rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arónija -e ž (ọ́) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

artičóka -e ž (ọ̑)
sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni omeseneli cvet: jesti artičoke; nasad artičok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

artičóka -e ž (ọ̑) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

artičọ̑ka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

asfodél -a m (ẹ̑)
bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata
// v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

asfodél -a m (ẹ̑) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

asparágus -a m (ȃ)
sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, bot. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa
♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

aspidístra -e ž (ȋ)
vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

astílba -e ž (ȋ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

astoklep [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina navadni kokoševec, LATINSKO: Vincetoxicum hirundinaria

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ástra -e ž (ȃ)
vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti: vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster; gredica z astrami in dalijami
♦ bot. alpska astra alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ástra -e ž
vrtna rastlina z raznobarvnimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
nar. baračnica
GLEJ ŠE: nebina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

avbriécija -e [ije] ž (ẹ́) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

avkúba -e ž (ú) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

avokȃdo -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’
avríkelj -klja m (í)
bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula: cvetoči avrikelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

avríkelj -klja m z -em (í) |gorska rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

avtohtón2 -a -o prid. (ọ̑)
ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta
// knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

avtohtóna živál, rastlína -e -i, -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

avtotrófen -fna -o prid. (ọ̑)
biol. ki se hrani samo z anorganskimi snovmi: avtotrofni organizem; avtotrofna rastlina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

avtotrófna rastlína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

azalêja -e ž (ȇ)
okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej
♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

azalêja -e ž (ȇ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

azalẹ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

babka -e samostalnik ženskega spola
zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju; SODOBNA USTREZNICA: trpotec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bádavec -vca m (ā)
bot. rastlina z drobnimi cveti v socvetjih in s kaveljčastimi plodovi, Xanthium:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl] STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
bádelj -dlja m (á)
bot. visoka trnata primorska rastlina, Silybum marianum:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bádelj -dlja m z -em (á) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

badem [bādem] samostalnik moškega spola

mandeljnovo jedrce, mandelj

PRIMERJAJ: koldem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

badìč, -íča, m. neka rastlina, Vreme-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bajkalski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bajkalska bajkalsko pridevnik
IZGOVOR: [bajkálski]
ZVEZE: bajkalski tjulenj, bajkalska čeladnica
PRIMERJAJ: Bajkalsko jezero

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bajnrutica [bajnrūtica] samostalnik ženskega spola

rastlina vinska rutica, LATINSKO: Ruta graveolens

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

baktérija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
báldrijan -a m (ȃ)
zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tleh: korenine baldrijana
// tinktura iz te rastline: deset kapljic baldrijana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

báldrijan -a m
zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tlehpojmovnik
SINONIMI:
nar. špajk, knj.izroč. valeriana, bot. zdravilna špajka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bȃldrijan -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bálzam -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

balzamínka -e ž (ȋ)
vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti, Impatiens balsamina:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

balzamínka -e ž (ȋ) |vrtna rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

balzamínka -e ž
vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
vrtn. balzamina, vrtn. breskvica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bámbus -a m (ȃ)
tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom: bambus za palice; koča iz bambusa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bámbus -a m (ȃ) |(sub)tropska rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bámbus -a m
tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblompojmovnik
SINONIMI:
bot. indijski trst

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bȃmbus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

banȃna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

banánovec -vca m (ȃ)
tropska rastlina z velikimi listi in užitnimi sadovi: gozd bananovcev in palm

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bar [bȃr barȗ] samostalnik moškega spola

rastlina komarček, LATINSKO: Foeniculum ( LATINSKO: vulgare)nepopoln podatek

PRIMERJAJ: tičje proso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bárbica -e ž (ȃ)
bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bárjevka -e ž (á; ȃ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

barvílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je za barvanje: barvilna raztopina; barvilne snovi / barvilna moč
♦ bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast] STALNE ZVEZE: baržunasti oslez
ETIMOLOGIJA: ↑baržun

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

batáta batáte samostalnik ženskega spola [batáta] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek špan. batata iz arav. jezika taino batata
batáta -e ž (ȃ)
bot. tropska rastlina z velikimi sladkimi gomolji, Ipomoea batatas:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

batáta -e ž (ȃ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bazifílen -lna -o (ȋ) To zelišče je ~o
bazifílni -a -o (ȋ) ~a rastlina
bazifílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bazifílna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bazílika2 -e ž (ī)
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: vonj rožmarina in bazilike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bazílika2 -e ž (í; ȋ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bazílika -e ž
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlinapojmovnik
SINONIMI:
bot. bažiljka, nar. bosilje, knj.izroč. bosiljek, bot. bržiljka, nar. pražiljka, nar. prežiljka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bazílika1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bazofílen -lna -o prid. (ȋ)
bot. ki raste na apnenčastih tleh: bazofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva z bazičnimi barvili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bazofílen -lna -o (ȋ)
bazofílni -a -o (ȋ) ~ levkocit; ~a rastlina bazifilna rastlina
bazofílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bazofílna rastlína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bažilika [bažílika] samostalnik ženskega spola

rastlina bazilika, LATINSKO: Ocymum basilicum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bažíljka -e ž (ȋ)
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: na vrtu je dišalo po bažiljki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

begónija -e ž (ọ́)
vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti: cvetoča begonija
♦ vrtn. gomoljasta, kraljevska begonija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

beka [bẹ́ka] samostalnik ženskega spola

vrsta vrbe beka, LATINSKO: Salix viminalis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

békica -e ž (ẹ̑)
bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih, Luzula: gozdna, poljska bekica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

békica -e ž (ẹ̑) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

békica -e ž
bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikihpojmovnik
SINONIMI:
bot. cedilje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

béla čmeríka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

beladóna -e ž (ọ̑)
bot. strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti; volčja češnja: cvetoča beladona
// farm. zdravilo iz te rastline: zdraviti z beladono

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

béla omêla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

belestika [belestíka] samostalnik ženskega spola

grm liguster, LATINSKO: Ligustrum vulgare

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

belíca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek
1. belkasta žival: kokoš belica
2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
♦ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

beli luk [bẹ́li lȕk bẹ́lega lúka] (bel luk) samostalniška zveza moškega spola

rastlina česen, LATINSKO: Allium sativum

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

belúš -a m (ú)
sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev
♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

belúš -a m
sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjekpojmovnik
SINONIMI:
pog. špargelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

belúš -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

beluš [belúš] samostalnik moškega spola

rastlina divji špargelj, LATINSKO: Asparagus officinalis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo] ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

belúšni pridevnik
STALNE ZVEZE: belušna zelena, belušni radič

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

benediktínka -e ž (ȋ)
1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah
2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

benjamin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
benjamina samostalnik moškega spola
najmlajši v družbi
rastlina
IZGOVOR: [bénjamin], rodilnik [bénjamina]
PRIMERJAJ: Benjamin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Besedna družina »tretirati« v terminologiji

Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).

Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t] ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bȅt betȁ in béta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bétel -a m (ẹ̑) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
bezeg [bǝzə̏g] samostalnik moškega spola

drevo, grm bezeg, LATINSKO: Sambucus nigra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bezgovje [bǝzgọ̑vje] samostalnik srednjega spola

bezgovo grmovje; bezgovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bic [bȋc] samostalnik moškega spola

močvirska rastlina biček, loček, LATINSKO: Juncus effusus

PRIMERJAJ: bičevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bíček2 -čka m (ī)
bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bíček2 -čka m (í; ȋ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bíček2 -čka m
bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopihpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. bica, knj.izroč. bič2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bičevje [bȋčevje] samostalnik srednjega spola

močvirska rastlina biček, loček, LATINSKO: Juncus effusus

PRIMERJAJ: bic

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bȋčje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bičje [bȋčje] samostalnik srednjega spola

mesto, kjer raste bičje, ločje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bika [bíka] samostalnik ženskega spola

močvirska rastlina trst, LATINSKO: Phragmites communis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bil [bíl] samostalnik ženskega spola

steblo žit ali trav; bilka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bilína, f. = rastlina, Jan., Šol.; — češ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bȋlka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bilka [bȋlka] samostalnik ženskega spola

bilka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

binkoštnica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 binkoštnice samostalnik ženskega spola
rastlina
IZGOVOR: [bínkoštnica], rodilnik [bínkoštnice]
BESEDOTVORJE: binkoštničin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bíoindikátor -ja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

biótski okóljski dejávnik -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bitonika -e ž rastlina betonika, tj. Betonica officinalis: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica im. ed., Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← it. bettonica < lat. vettonica ‛betonika’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bȋzam -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bȋzgec -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Blagájev -a -o prid. (ȃ)
bot., v zvezi Blagajev volčin in blagajev volčin zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti, Daphne blagayana: med skalami je zacvetel Blagajev volčin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Blagajev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Blagajeva Blagajevo tudi Blagayev Blagayeva Blagayevo pridevnik
IZGOVOR: [blagájeu̯], ženski spol [blagájeva], srednji spol [blagájevo]
ZVEZE: Blagajev/blagajev volčin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blagájev in Blagájev -a -o (ȃ) ~ volčin |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blagva [blȃgva] samostalnik ženskega spola

goba jurček, LATINSKO: Boletus edulis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blastohoríja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blátnica -e ž (ȃ)
zastar. blatna voda: blatnica lije skozi reže desk
♦ bot. rastlina z lopatičastimi pritličnimi listi, ki raste na blatnih tleh, Limosella aquatica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blátnik -a m (ȃ)
ščitnik nad kolesom za prestrezanje blata: moje kolo ima že obtolčene blatnike; avtomobil je z zadnjim blatnikom oplazil otroka
♦ bot. lokvanju podobna vodna rastlina z rumenimi cveti, Nuphar luteum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blážec -žca m (ȃ)
bot. travniška rastlina z modrimi cveti; objed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca] STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blegijač [blẹ̄gijač] samostalnik ženskega spola

rastlina hijacinta, LATINSKO: Hyacinthus

PRIMERJAJ: cepnesina, cinta, falon, jahcin, pašpertant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blèn bléna m (ȅ ẹ́)
bot. strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti; črni zobnik2: sok blena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blítva -e ž (ȋ)
pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve
// jed iz te rastline: kuhana blitva; blitva v solati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blítva -e ž
pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listipojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

blitva [blȋtva] samostalnik ženskega spola

rastlina blitva, LATINSKO: Beta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] ETIMOLOGIJA: ↑blitva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bljúvanec -nca m (ú)
nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blúšč -a m z -em (ȗ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blušč (blušč, plušč) samostalnik moškega spola

rastlina

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

blúščec -a [čə] m z -em (ȗ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bòb1 bôba m (ȍ ó)
1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu
● ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli
2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom
3. nav. mn., zastar. okrogel, trd iztrebek: kozji bobi
♦ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bob
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
boba samostalnik moškega spola
rastlina
IZGOVOR: [bòp], rodilnik [bôba]
ZVEZE: bob leta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bòb bôba m
kulturna rastlina s sadovi v debelih strokihpojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: bobek, krof
GLEJ ŠE: steza, zaman2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bȍb1 bóba m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bob [bȍb] samostalnik moškega spola

rastlina bob, LATINSKO: Vicia faba, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bob ► ˈbȯp ˈboːba m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bobek [bobə̏k] samostalnik moškega spola

bobeknepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bôbovec -vca m (ó)
1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce
2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca
♦ bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bôbovec -vca m
bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
nar. bobovnik
GLEJ ŠE: jabolko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bobovnica [bobọ̑vnica] samostalnik ženskega spola

bobova slama

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bobôvnik -a m (ȏ)
nar. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti; bobovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bobovnik [bobọ̑vnik] samostalnik moškega spola
  1. rastlina homulica, LATINSKO: Sedum telephium
  2. rastlina jetičnik, LATINSKO: Veronica officinalis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bobulica [bobúlica] samostalnik ženskega spola

rastlina plešec, LATINSKO: Capsella bursa pastoris

PRIMERJAJ: kobulica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bodèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki bode, zbada: bodeč trn; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina; pren. njegov bodeči humor; gledal ga je z bodečimi očmi
// ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice; bodeče grmovje
♦ bot. bodeča lobodika zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus; bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bodìč -íča m z -em (ȉ í) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bodíčevje -a s (í)
bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem
♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka] STALNE ZVEZE: navadna bodika
ETIMOLOGIJA: ↑bosti
bodljíkast -a -o prid. (í)
knjiž. bodljikav: bodljikasta rastlina / star mož z bodljikasto brado

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bodljíkast -a -o; bolj ~ (í) bodljikav: ~a rastlina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bodonéža -e ž (ẹ̑)
nar. bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo; bodeča neža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bohínjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Bohinj: bohinjske vasi / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; bohinjsko govedo domače govedo, križano s pincgavskim
♦ bot. bohinjski repnjak rastlina z belimi cveti, ki raste na skalnatih tleh, Arabis vochinensis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

boleglost [boleglọ̑st] samostalnik ženskega spola

rastlina trobelika, LATINSKO: Cicuta virosa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bolháč -a [bou̯hač] m (á)
1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium: učinkovit insekticid iz bolhača
// prah proti mrčesu iz cvetov te rastline: bolhe preženemo z bolhačem
2. zool. kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica: zatirati bolhača
3. slabš. kdor ima veliko bolh: razgnali jih bodo, bolhače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bolháč2 -a [u̯h] m z -em (á) |rastlina|; snov. pregnati mrčes z ~em |s sredstvom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bóljka -e in bôljka -e ž (ọ́; ó) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bôlšnik -a [bou̯šnik] m (ȏ)
bot. rastlina z rumenimi jezičastimi cveti, ki raste po nabrežjih, Pulicaria:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža] STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bombaža [bombȃža] samostalnik ženskega spola

rastlina bombaž, LATINSKO: Gossypium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bombážen bombážna bombážno pridevnik [bombážən] ETIMOLOGIJA: ↑bombaž

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bombáževec bombáževca samostalnik moškega spola [bombáževəc] ETIMOLOGIJA: ↑bombaž
bombáževec -vca m (ȃ)
kulturna rastlina, katere semenska vlakna se uporabljajo kot tekstilna surovina: plantaže bombaževca; olje iz semena bombaževca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bombáževec -vca m
kulturna rastlina, katere semenska vlakna se uporabljajo kot tekstilna surovinapojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bȍr1 bóra m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bor [bọ̑r] samostalnik moškega spola
  1. drevo javor, LATINSKO: Acer
  2. drevo bor, LATINSKO: Pinus

PRIMERJAJ: borovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borága boráge samostalnik ženskega spola [borága] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja
borága -e ž (ȃ)
bot. zdravilna ščetinasto dlakava rastlina s svetlo modrimi cveti, Borrago officinalis: čaj iz borage

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borága -e ž (ȃ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

boraža [borāža] samostalnik ženskega spola

rastlina volovski jezik, LATINSKO: Anchusa officinalis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bóreč -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borišče [boríšče] samostalnik srednjega spola

javorov gozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borje [bórje] samostalnik srednjega spola

javorov gozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borovec [borọ́vǝc] samostalnik moškega spola
  1. drevo javor, LATINSKO: Acer
  2. drevo bor, LATINSKO: Pinus

PRIMERJAJ: bor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borovica ► bȯrȯˈviːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borovišče [borovíšče] samostalnik srednjega spola

javorov ali borov gozdnepopoln podatek

PRIMERJAJ: borovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borovje [borọ̑vje] samostalnik srednjega spola

javorov ali borov gozdnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borovníca -e ž (í)
nav. mn. nizka, grmičasta gozdna rastlina ali njene užitne črne jagode: borovnice cvetejo; nabirati, prodajati borovnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borovníca -e ž
nizka, grmičasta gozdna rastlina z užitnimi črnimi jagodami; jagoda te rastlinepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. borovnička, nar. črna jagoda, nar. črnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

borovníca -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borovnica [borovníca] samostalnik ženskega spola

navadno množina rastlina borovnica, LATINSKO: Vaccinium myrtillus, ali njena jagoda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borovníca -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borovničje [borovníčje] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer rastejo borovnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

boršt [bȍršt] samostalnik moškega spola

gozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bosíljek -jka m (ȋ)
nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika2: dehteči bosiljek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bozurak [bozurák] samostalnik moškega spola

rastlina potonika, LATINSKO: Paeonia officinalis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

božíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na božič: božični dan; božični prazniki; božični večer večer pred božičem / delati božično drevesce
♦ vrtn. božični kaktus členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum; božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bôžji -a -e prid. (ó)
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á)
1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi
2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi
3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
♦ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bradavíčnik -a m (ȋ)
nar. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok; krvavi mlečnik: sok bradavičnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brajda [brȃjda] samostalnik ženskega spola

po ogrodju iz letev napeljana vinska trta; brajda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bŕdnja -e ž (ȓ)
bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: travnik je bil ves pokrit z brdnjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bŕdovka -e ž (ŕ)
bot. visoka gorska rastlina z modrimi cveti v koških, Cicerbita alpina:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

breskva [brẹ̑skva] samostalnik ženskega spola

drevo breskev, LATINSKO: Prunus persica, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bréskvica -e ž (ẹ̑)
1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici
2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

breskvica [brẹ̑skvica] samostalnik ženskega spola

majhna breskev; breskvica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brest [brẹ̑st] (barst, brst2) samostalnik moškega spola

drevo brest, LATINSKO: Ulmus campestris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brestje [brestjȅ] (barstje, brstje2) samostalnik srednjega spola

brestov gozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bréstovolístni oslàd -ega -áda m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

breza [brẹ́za] samostalnik ženskega spola

drevo breza, LATINSKO: Betula

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezcvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki je brez cveta, cvetja: brezcvetne in brezlistne veje
♦ nav. mn., bot. brezcvetna rastlina rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezcvétnica -e ž (ẹ̑)
nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezcvétnica -e ž (ẹ̑) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezcvétnica -e ž
bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosipojmovnik
SINONIMI:
bot. brezcvetna rastlina, bot. kriptogama, bot. necvetnica, knj.izroč. tajnocvetka, bot. trosnica, bot. trosovka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

brezje [brẹ̑zje] samostalnik srednjega spola

brezov gozd; brezje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezlísten -tna -o (ȋ) ~a rastlina
brezlístnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezovica ► brėˈzọːvėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezstêbeln -a -o [bresstebələn in bresstebəln] prid. (ȇ)
bot. ki je brez vidnega stebla: brezstebelna rastlina / brezstebelni jeglič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezvírusna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brinje [brȋnje] samostalnik srednjega spola
  1. brinove jagode
  2. brinovo grmovje; brinje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brisavek [brísavǝknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina goli kilovnik, LATINSKO: Herniaria glabra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bŕk -a m (ȓ) nav. mn.
1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk
● brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno
2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki
♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brkončica [brkọ̑nčicanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina neka cvetica z modrim cvetom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brnístra -e ž (ȋ)
bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brnístra -e ž (ȋ) |grmičasta rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brnístra -e ž
bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti
SINONIMI:
bot. metličevje, bot. navadna žuka, bot. žuka, poljud. žukovina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bròč bróča m (ȍ ọ́)
nar. rastlina z rdečim barvilom v koreniki; brošč: barvilo iz broča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

broč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

broč [brȍč] samostalnik moškega spola

rastlina barvilni brošč, LATINSKO: Rubia tinctorum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brókoli1 -ja m (ọ̑)
cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: brokoli vsebuje veliko mineralov in vitaminov; juha iz brokolija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brókoli2 -ov m mn. (ọ̑)
cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: cvetovi brokolov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brókoli -ja m z -em (ọ̑) |cvetači podobna rastlina|: glavica ~a; mn., snov. ~ v solati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brókoli -ja m
cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetjepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. brokola

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

brọ̑koli -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bróskva -e ž (ọ̑)
bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bróskva -e ž (ọ̑) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

broskva -e samostalnik ženskega spola
kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali mesnatega socvetja, stebla; SODOBNA USTREZNICA: kapusnica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bròšč bróšča m (ȍ ọ́)
1. bot., navadno v zvezi barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum: barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve
2. barvilo iz broščevih korenik: barvati z broščem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bròšč bróšča m z -em (ȍ ọ́) |rastlina|; snov. |barvilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bròšč bróšča m
bot. rastlina z rdečim barvilom v koreniki
SINONIMI:
bot. barvilni brošč, nar. broč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

brošč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brst1 [bȑst] samostalnik moškega spola

brst

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brstje1 [brstjȅ] samostalnik srednjega spola

brstje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bŕstnica -e ž (ȓ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bŕstnica -e ž
bot. rastlina, ki ima korenine, steblo in listepojmovnik
SINONIMI:
bot. stebelnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bŕšček -čka m (ȓ)
bot. plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti; mali zimzelen1:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brščíka -e ž (í)
nar. zahodno zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi; ostrolistni beluš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bršlin [bršlȋn] samostalnik moškega spola

rastlina bršljan, LATINSKO: Hedera helix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bršlján -a m (ȃ)
drevju škodljiva rastlina z zimzelenimi listi: bršljan se vzpenja po deblu; zid je porasel z bršljanom; okrasiti butaro z brinjem in bršljanom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bršlján -a m
drevju škodljiva rastlina z zimzelenimi listi
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bršljȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bršljan -a (bršlan) samostalnik moškega spola
zimzelena rastlina, ki se pri rasti oprijema dreves ali zidu; SODOBNA USTREZNICA: bršljan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bršljan ► ˈbr̥šl’eːn br̥šˈl’eːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bršljánka -e ž (ȃ)
vrtn. bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti, Pelargonium peltatum: na oknu cvetijo bršljanke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bršljánka -e ž
vrtn. bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
vrtn. bršlinka, vrtn. bršljanasta pelargonija, vrtn. viseča pelargonija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

brunélica -e ž (ẹ̑)
bot. travniška rastlina z vijoličastimi cveti; navadna črnoglavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brúsnica1 -e ž (ȗ)
nav. mn. nizka grmičasta gorska rastlina ali njene užitne rdeče jagode: nabirati brusnice; kompot iz brusnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brȗsnica1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brúsnica -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brutabana [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hruške

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búča búče samostalnik ženskega spola [búča] STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búča -e ž (ú)
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva
2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo
♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča
3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška
● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búča -e ž
1.
kulturna rastlina s plazečim se steblom in debelim sadompojmovnik
SINONIMI:
nar. tikva
2.
trebušasta posodapojmovnik
SINONIMI:
nar. grča, nar. grčka
GLEJ ŠE SINONIM: glava, prebrisan
GLEJ ŠE: nenadarjen, tepen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

búča -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

buča [búča] samostalnik ženskega spola
  1. rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
  2. glava, lobanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

buča -e samostalnik ženskega spola
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom (Lagenaria siceraria); SODOBNA USTREZNICA: buča
2. plod te rastline; SODOBNA USTREZNICA: buča
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

buča ► ˈbüːča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeu̯ka] ETIMOLOGIJA: ↑buča
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka] FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin] ETIMOLOGIJA: ↑bučka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica] FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča
bugenvílija -e ž (ȋ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

buka [būka] samostalnik ženskega spola

drevo bukev, LATINSKO: Fagus sylvatica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bukovje [búkovje] samostalnik srednjega spola

bukov gozd; bukovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búnika -e ž (ū)
bot. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti, Scopolia: kranjska bunika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búnika -e ž (ú; ȗ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búnika -e ž
bot. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
nar. volčič

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bunjon [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

kumina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

burbonski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
burbonska burbonsko pridevnik
nanašajoč se na francosko vladarsko rodbino
nanašajoč se na viski
IZGOVOR: [burbónski]
ZVEZE: burbonska vanilja/vanilija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búrja -e ž (ú)
1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja
2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje
3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta
4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

CAM-rastlína -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ceder [cédǝr] samostalnik moškega spola

drevo cedra, LATINSKO: Cedrus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cedika [cedíka] samostalnik ženskega spola

strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih; gumi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cedílje -a s (ȋ)
bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih; bekica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cegorija ► ceˈgȯːrėja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

celorób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima cel, gladek rob: rastlina s celorobimi listi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cep [cẹ̑p] samostalnik moškega spola

enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cepêtec -tca m (é)
nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca
♦ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cepetec [cepétǝc] samostalnik moškega spola

neka rastlina iz družine kukavičevk, verjetno dvolistni vimenjak, LATINSKO: Platanthera bifolia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cepetúljka -e ž (ú; ȗ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cepíti in cépiti -im nedov. (ī ẹ́)
1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje
2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo
♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana
3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo
4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam
● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cepiti [cepīti cẹ́pim] nedovršni glagol
  1. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem; cepiti
  2. po dolgem razsekovati; klati; cepiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cépljenec -nca m (ẹ́)
1. kdor je cepljen: nega cepljenca
2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast
3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca
4. zastar. prašič križanec:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cépljenec -nca m
1.
kdor je bil cepljenpojmovnik
SINONIMI:
2.
cepljena rastlinapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: prašič

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

cepljenica [cẹ́pljenica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sad cepljenega drevesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cepljenišče [cepljeníšče] samostalnik srednjega spola

prostor, kjer gojijo cepljena drevesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cépljenka -e ž (ẹ́)
cepljena rastlina ali njen sad: zasaditi vinograd s cepljenkami; enoletna, trsna cepljenka; veja, polna živo rdečih češenj cepljenk
♦ usnj. na cepilnem stroju stanjšana koža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cepljenka ► cėpˈl’ẹːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cepnesina [cepnesína] samostalnik ženskega spola

vrsta hijacinte

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cer [cẹ̄r] samostalnik moškega spola

vrsta hrasta cer, LATINSKO: Quercus cerris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cesárski -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik
2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c.-kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna
● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj
♦ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cẹ̑vən, -vna, adj. Rohr-, Röhren-; — cevna rastlina, die Gefäßpflanze, Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

chia, číja samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cibora [cíbora] samostalnik ženskega spola

sorta slive cibora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cȋkla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cikláma -e ž (ȃ)
rastlina z vijoličasto rdečimi dišečimi cveti, ki raste zlasti po jasah: ob gozdu rastejo dišeče ciklame; opojni vonj po ciklamah
♦ vrtn. žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cikláma -e ž
rastlina z vijoličastordečimi dišečimi cveti, ki raste zlasti po jasah
SINONIMI:
knj.izroč. ciklamen1, nar. ciklamin, bot. kokorik, nar. korček, nar. soldatek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

cikórija -e ž (ọ́)
rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob poteh: na cikorijo je sedel metulj / cikorija v solati
// kavni nadomestek iz korenin te rastline: kupiti soli in cikorije; žlica cikorije / pijejo cikorijo namesto kave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cikórija -e ž
rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob poteh
SINONIMI:
bot. potrošnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

cikọ́rija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cikorija [cikōrija] samostalnik ženskega spola

rastlina radič, LATINSKO: Cichorium intybus sativum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cima [címa] samostalnik ženskega spola

cima, tj. zeleni poganjki rastlin, ki imajo užitne gomolje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cimiti [címitinepopoln podatek cȋmimnepopoln podatek] nedovršni glagol

poganjati kali; kaliti; cimiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cinerárija -e ž (á)
vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv, Cineraria hybrida: kupiti v cvetličarni cinerarijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cinerárija -e ž
vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barvpojmovnik
SINONIMI:
vrtn. pepelka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

cíngeljček -čka [cingəljčək] m (ȋ)
nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: povsod so že pognali cingeljčki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cínija -e ž (í)
enoletna vrtna rastlina z velikimi raznobarvnimi cveti: njen vrt je poln rdečih in oranžnih cinij; astre in cinije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cinta [cīnta] samostalnik ženskega spola

rastlina hijacinta

PRIMERJAJ: blegijač, cepnesina, falon, jahcin, pašpertant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cíper -pra m (ī)
bot. visoka rastlina z rdečimi cveti, ki raste po gozdovih in posekah:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cipres [ciprēs] samostalnik moškega spola

drevo cipresa, LATINSKO: Cupressus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ciprésast -a -o prid. (ẹ̑)
ki je iz cipresovega lesa: cipresasta hišica
♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cíprje -a s (ī)
bot., navadno v zvezi ozkolistno ciprje visoka rastlina gozdnih posek s suličastimi listi in temno rdečimi cveti, Chamaenerion angustifolium: razsežne poseke je pregrnilo visoko rdeče ciprje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

citrona [citrọ̑nanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

limona, citrona

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

citrónka -e ž (ọ̑)
1. vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum: goji citronke in pelargonije
2. bot. južnoameriška grmičasta rastlina s prijetno dišečimi, suličastimi listi, Lippia triphylla:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

citrónka -e ž (ọ̑) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cízara -e ž (í)
bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi; čičerka: včasih so sejali veliko cizare

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cizara [cízara] samostalnik ženskega spola

čičerka, čičerkini plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cizra -e samostalnik ženskega spola
botanično kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi (Cicer arietinum); SODOBNA USTREZNICA: čičerka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cunjevka [cúnjevka] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cved [cvẹ̑d cvedȗ] samostalnik moškega spola

cvet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvesti [cvǝstȉ cvǝdȅm] (cvedeti) nedovršni glagol

cvesti, cveteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvét -a m, mn. cvéti in cvetôvi (ẹ̑)
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
♦ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet
1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža
2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje
3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet
FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: biti v polnem cvetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvetáča -e ž (á)
kulturna rastlina z omesenelim socvetjem: jesti cvetačo; pridelati veliko cvetače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvetáča -e ž
kulturna rastlina z omesenelim socvetjempojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

cvetáča -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] ETIMOLOGIJA: ↑cvetača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvetéti -ím nedov.
1.
izraža, da je rastlina v stanju, ko ima razvit cvet, cvete
SINONIMI:
biti v cvetju, biti v cvetu, gnati v cvet, cvesti, star. precvitati, zastar. procvitati
2.
ekspr. izraža, da je kdo v zelo pozitivnem stanju
SINONIMI:
ekspr. cvesti
3.
ekspr. gospodarsko uspešno se razvijati
SINONIMI:
ekspr. cvesti, publ. doživljati razcvet, knj.izroč. razcvetati se, star. razcvitati se, knj.izroč. vzcvetevati
GLEJ ŠE SINONIM: cefrati se, cepiti se, goreti, razvijati se, trgati se, uspevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca] ETIMOLOGIJA: ↑cvet
cvetje [cvẹ́tje] samostalnik srednjega spola

cvet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvétka cvétke samostalnik ženskega spola [cvétka] ETIMOLOGIJA: ↑cvet
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca] ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet
cvetlíca -e ž (í)
1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice
● ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno
2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvetlíca -e ž
rastlina z izrazitim cvetompojmovnik
SINONIMI:
cvetica, roža, ekspr. cvetka
GLEJ ŠE SINONIM: cvetica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica] ETIMOLOGIJA: ↑cvet
cvétnica1 -e ž (ẹ̑)
nav. mn., bot. rastlina, ki razvije cvete in semena: praprotnice in cvetnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

C3-rastlína -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

C4-rastlína -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čajóta čajóte samostalnik ženskega spola [čajóta] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. chayote, nem. Chayote) iz špan. chayote, to pa iz nahuatl chayotli, prvotno ‛bodeča buča’
čajóta samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čápljevec -vca m (ā)
bot. rastlina z dlakavim steblom in z rdečimi cveti, ki raste po peščenih tleh, Erodium cicutarium:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čápljevec -vca m s -em (á; ȃ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čebul [čebȕlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina čebula, LATINSKO: Allium cepa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čebul -a (čebul, žbul) samostalnik moškega spola
začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli; SODOBNA USTREZNICA: čebula
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čebúla -e [tudi čəbula] ž (ú)
1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica
2. star. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čebúla -e ž
začimbna rastlina s cevastimi listi ali njen omeseneli podzemeljski delpojmovnik
SINONIMI:
nar. čebul, ekspr. čebulica, nar. luk1
GLEJ ŠE SINONIM: čebulica
GLEJ ŠE: ura1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

čebula ► žˈbuːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čebúlica -e [tudi čəbulica] ž (ú)
1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij
2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka
♦ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čebúlnica -e [tudi čəbulnica] ž (ȗ)
nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čebúlnica -e [če tudi čə] ž (ȗ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čebúlnica -e ž
vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulicopojmovnik
SINONIMI:
vrtn. čebulna rastlina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

čeládnica -e ž (ȃ)
bot. močvirska rastlina s čeladi podobnim izrastkom na cvetni čaši, Scutellaria:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čeládnica -e ž (ȃ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža] ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...
čémaž in čemáž -a m (ẹ́; ȃ)
bot. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen, Allium ursinum: listi čemaža; čemaž in regrat / juha, namaz, solata s čemažem; česen in čemaž

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čémaž -a m s -em (ẹ́) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čémaž -a m
bot. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česenpojmovnik
SINONIMI:
nar. čremoš, bot. divji česen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

čẹ́maž -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čemážev čemáževa čemáževo tudi čémažev čémaževa čémaževo pridevnik [čemážeu̯ čemáževa čemáževo] tudi [čémažeu̯ čémaževa čémaževo] ETIMOLOGIJA: ↑čemaž

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čemẹ́ren -rna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čemerika ► čemeˈriːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Čeplez

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čépljec -a [čepljəc] m (ẹ̑)
bot., navadno v zvezi beli čepljec visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih; zlati koren1:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čepljec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən] STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
čêsen -sna m (é)
začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli: puliti česen; dišati po česnu; začiniti ribe z zdrobljenim česnom; glavica, strok česna; star. kot česen beli zobje
♦ bot. divji česen gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čêsen -sna m
začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski delipojmovnik
SINONIMI:
nar. česnik
GLEJ ŠE: čemaž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

česen [čésǝn] samostalnik moškega spola

rastlina česen, LATINSKO: Allium sativum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

česen -sna (česen, česin) samostalnik moškega spola
začimbna rastlina močnega vonja in okusa z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli; SODOBNA USTREZNICA: česen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
TERMINOLOGIJA: divji česen, pasji česen

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

česen ► ˈčeːsėn -sna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

česnišče [česníšče] samostalnik srednjega spola

gredica, na kateri raste česen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čêsnov čêsnova čêsnovo pridevnik [čêsnou̯ čêsnova čêsnovo] ETIMOLOGIJA: ↑česen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

česnovje [česnọ̑vje] samostalnik srednjega spola

vsakovrstni česni, LATINSKO: Alium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čêsnovka -e ž (é) bot.
1. visoka rastlina senčnatih krajev, ki diši kot česen, Alliaria officinalis: česnovka spada v družino križnic
2. užitna goba z rjavkastim klobukom in mesom, ki diši kot česen, Marasmius scorodonius:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čêsnovka -e ž (é) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češljíka -e ž (í)
bot. rastlina s pernato razcepljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Scandix pecten veneris:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češljíka -e ž (í) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češmin [češmȋn] samostalnik moškega spola

grm češmin, LATINSKO: Berberis vulgaris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češminje [češmȋnje] samostalnik srednjega spola

češminovo grmovje, LATINSKO: Berberis vulgaris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čéšnja -e ž (ẹ̑)
sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa
● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka
♦ bot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češnja [čẹ̑šnja] samostalnik ženskega spola

drevo češnja, LATINSKO: Prunus avium, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češnjeva goba [čẹ́šnjeva gọ́ba] (česnova goba) samostalniška zveza ženskega spola

navadno množina vrsta gobana, LATINSKO: Boletus acaulis

PRIMERJAJ: češnjevica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češnjevica [čẹ́šnjevica] (česnovica) samostalnik ženskega spola

navadno množina vrsta gobana, LATINSKO: Boletus acaulis

PRIMERJAJ: češnjeva goba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češplja [čẹ̑šplja] samostalnik ženskega spola

drevo sliva, češplja, LATINSKO: Prunus domestica, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češulja [češúlja] samostalnik ženskega spola
  1. grozd
  2. rdeče barvilo iz košeniljke; karmin

PRIMERJAJ: furmač, karmež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češuljika [češúljika] (češuljka) samostalnik ženskega spola

rastlina iz družine kukavičevk, orhidej, LATINSKO: Orchidaceae

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

četverolíst -a -o (ȋ í í; ȋ) zastar. četverolisten
četverolísti -a -o (í; ȋ) ~a rastlina
četverolístost -i ž, pojm. (í; ȋ) zastar. četverolistnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čéveljc čéveljca samostalnik moškega spola [čévəlc] STALNE ZVEZE: lepi čeveljc
ETIMOLOGIJA: ↑čevelj
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 3906 zadetkov.