ali1 (ali, oli) veznik1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
bati se bojim se nedovršni glagol1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
bel -a -o (bel, bejl) pridevnik1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
beli -ega (beli, bejli) posamostaljeno1. kar je take barve kakor sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: belo
2. kar je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: belo
FREKVENCA: 30 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
bẹlȋn, m. 1) der Kakerlak (Albino), Cig.; — 2) ein weißes Thier männlichen Geschlechtes, C.; — weißer Hund, Cig., C., Mik.; — der Schneehase, Cig.; — weißer Ochs, C.; — der Weißling: glogov b., der Baum- oder Heckenweißling (pieris crataegi), kapusov b., der Kohlweißling (p. brassicae), repni b., der Rübenweißling (p. rapae), repični a. ogrščični b., der Rübesaatweißling oder Grünader (p. napi), Erj. (Ž.); — 3) = sneg: Belin, oj skopni že, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
brẹ́znov, adj. Märzen-: b. sneg, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
cẹlȋnec, -nca, m. sneg celinec, Vrt. = celec 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.-LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.-Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
črnoba -e samostalnik ženskega spola kar je črno; SODOBNA USTREZNICA: črnina
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dalje1 (dajle, dale, dalje, djale, dejle) primernik prislova1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje
2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več
3. izraža večjo oddaljenost, razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj
4. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej
4.1 izraža stopnjevanje stanja, dejanja
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
débeł,* debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.)*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dež -ja/-a (dež, daž) samostalnik moškega spola1. padavine v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: dež
1.1 mn. dolgo časa trajajoči ali ponavljajoči se dež; SODOBNA USTREZNICA: deževje
2. s prilastkom velika količina česa padajočega, razsipajočega se; SODOBNA USTREZNICA: dež
FREKVENCA: 205 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
deževnica -e (deževnica, dežovnica) samostalnik ženskega spola voda, ki je zbrana, prestrežena ob dežju; SODOBNA USTREZNICA: deževnica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dȏłg, dółga, adj. 1) lang; dolga stran, die Langseite, Cig. (T.); po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem pade v sneg, seiner ganzen Länge nach, Jurč.; na dolgo in široko razlagati, weitschweifig erklären; — 2) langdauernd; dolga bolezen gotova smrt; dolgo (acc. f.) zvoniti = vabiti, Polj.; dolga izpoved, die Generalbeichte, Cig., C.; dolgo (časa), lange Zeit; črez dolgo, nach einer langen Weile; dolgo ga ni, er kommt lange Zeit nicht; tega je že dolgo, seitdem ist schon eine geraume Zeit verstrichen; — compar. daljši; (dolgši, vzhŠt., jvzhŠt.; tudi: dolžji, Št.-C.; dolglje = dalje časa, jvzhŠt.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dolisedati -am (dolisejdati, dolisedati) nedovršni glagol kaj nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, spodnjim delom telesa; SODOBNA USTREZNICA: sedati, usedati se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dróbičək, -čka, adj. dem. droben, winzig, Mur., C.; drobičko razrezati, Mur.; drobički sneg, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
drǫ̑bje, n. 1) kleine Dinge, z. B. Zweigwerk: sneg je drobja nakrhal z drevja, Bes.; — 2) die Eingeweide, Jarn., Mur., Cig., Vrtov. (Km. k.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Žabče-Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.-C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
farbar -ja samostalnik moškega spola kdor čisti, barva, valja blago in oblačila
FREKVENCA: 7 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
gaz [gȃz gazȗ]
samostalnik moškega spolav sneg narejena ozka pot; gaz
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
gáziti, gȃzim, vb. impf. 1) waten; g. blato, sneg, g. po blatu, po snegu, im Koth, im Schnee waten; travo g., im Gras herumtreten; g. vodo = vodo bresti, Rez.-C.; grozdje g., Weintrauben austreten, vzhŠt.-C.; g. kačo, eine Schlange mit den Füßen zerstampfen, vzhŠt.-C.; g. koga, auf jemandem herumtreten, BlKr.; pren. bedrücken, SlN.; — 2) g. se, (o jedeh) = gaditi se, Cig., Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
grẹ́bati,* -bam, -bljem, vb. impf. 1) scharren, Mur.; sneg g., Schnee schaufeln, Jarn.; — 2) kratzen, C.; — 3) = grobati, senken, gruben: trte g., Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
grebati [grẹ́bati grẹ́bam]
nedovršni glagolodmetavati, kidati sneg (s streh)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
iti — grem
dvovidski glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
izgíniti, -gȋnem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
izkídati, -kȋdam, vb. pf. 1) ausschaufeln: i. blato, Cig.; i. sneg, Z.; i. gnoj, ausmisten; izkidala sem (iz hleva), ich habe den Stall ausgemistet; — 2) i. se, sich forttrollen: izkidaj se, Z., jvzhŠt.; ali ni prav, da se kar najhitreje izkida izpred nas? Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
jemáti, jémljem, I.
vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.-Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.-Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.-LjZv., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kę́piti, -im, vb. impf. 1) ballen, Cig.; k. se, sich ballen: sneg se kepi, Cig.; — (pren.) k. se, sich patzig, wichtig machen, sich aufblasen, Lašče-Levst. (M.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kídati, kȋdam, vb. impf. herauswerfen, aus dem Wege werfen, wegräumen; gnoj iz hleva, izpod živine k., ausmisten; pojdi kidat; sneg s ceste k., Schnee von der Straße wegschaufeln; — kopo k., einen Kohlenmeiler ausladen (ausstoßen), Cig.; — sveča (se) kida, die Kerze rinnt, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kocáti, -ȃm, vb. impf. 1) in großen Flocken fallen: sneg koca, Dol.; — 2) zotteln, schwerfällig gehen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kopítiti, -ȋtim, vb. impf. 1) mit den Hufen strampfen, Cig., C.; — 2) k. se: konju se sneg kopiti = prijema se spodaj kopit, Cig., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kopȋtnat, adj. 1) hufig, Jan. (H.); — 2) k. sneg, ki se rad kopiti, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kopnẹ́ti, -ím, vb. impf. schmelzen, zergehen (vom Schnee): sneg kopni; — srce mu kopni, er wird muthlos, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kosmína, f. 1) die Rauhseite (z. B. des Pelzes), Cig., Jan.; — 2) die Wollflocke, Polj.; kadar sneg gre, v nebesih strižejo ovce, pa padajo na zemljo kosmine, Dol.-LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.-Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.-Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kòt, conj. = kakor, wie, Mur., Gor.; belo kot sneg, Met.; kot bi, gleichwie, wenn, Jan.; — = ko, als (za komparativom), C., Cig., Jan., Gor.; — als (in der Eigenschaft): jaz, kot oče tvoj, nk.; — iz: koti = kakoti (prim. kakti), Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kozomòr, -mǫ́ra, m. = sodrag, babje pšeno, Stopice-Erj. (Torb.); sneg v kroglicah, srež, Tolm.-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
lánjski, adj. vorjährig; lanjsko leto, im vergangenen Jahre; maram zanj, kakor za lanjski sneg, ich kümmere mich ganz und gar nicht um ihn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.-Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Vreme, Kras, Ip.-Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, Savinska dol.; — 3) das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mésti 2., métem, vb. impf. 1) werfen: metite, werfet, Trub.-Mik.; — 2) mete, sneg mete, es schneit, es ist ein Schneegestöber; s snegom mete, SlN.; (tudi: méde; mede ali sneži, Vrtov. [Km. k.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
métavica, f. 1) = metelica, das Schneegestöber, Jan.; ko po zimi metavice nastopijo, burja sneg odnese, SlN.; — 2) die Brechsucht, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.-Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.-Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.-Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
muháti, -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Fliegenwedel die Fliegen abwehren, Jan.; — faulenzen, C.; — 2) sneg muha, es schneit kleinweise, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
nalẹ́tati, -lẹ̑tam, I.
vb. impf. ad naleteti; in Menge anfliegen; proti večeru je naletal sneg, gegen Abend begann es zu schneien, Erj. (Izb. sp.); — II. nalẹ́tati se, -am se, vb. pf. des Herumfliegens, Herumlaufens satt werden; ptiči, otroci so se naletali.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
naletávati, -am, vb. impf. in Menge heranfliegen; muhe naletavajo v pajkovo mrežo; — sneg naletava, es fängt an zu schneien; toča naletava, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
naletováti, -ȗjem, vb. impf. ad naleteti; = naletavati; sneg naletuje; toča naletuje, Cig.; kanci naletujejo, es fallen Tropfen, Vrtov. (Km. k.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
namétati, -mę́čem, I.
vb. pf. in einer gewissen Menge werfen: n. kamenja v jamo; n. prsti v grob; snopov namečejo po obeh straneh poda, Ravn. (Abc.); — n. jih komu po plečih, jemanden abprügeln, Jurč.; — n. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; — II. namẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, 1) vb. impf. ad navreči, nametati II., Dol.; — 2) (sneg) nameta, es stöbert, Ig, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
narȃhloma, adv. = rahlo, locker, nicht dicht: seno je n. naloženo, ne natlačeno, jvzhŠt.; n. leži sneg, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
nasìpati -lem dov. nasuti: Lüknye grabe nasziple [sneg] KAJ 1870, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
nòv,* nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.-Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
obẹ́liti, -im, vb. pf. 1) = pobeliti, weiß machen: sneg žito obeli, C.; — tünchen, Cig., Jan.; — 2) abrinden, schälen: pri kopanju drevesu korenine o., Dol.; obeljena palica, jvzhŠt.; obeljene češplje, Pirc; — enthäuten: kozla o., an einer Querstange mit den Händen hangend einen Purzelbaum schlagen, jvzhŠt.; — 3) = zabeliti, (mit Fett) vermachen, Cig., Jan., C., GBrda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odjȗga, f. das Thauwetter, Cig., Jan.; sneg se ne taja, ker ni prave odjuge, Glas.; tvoja obljuba pa zimska odjuga, Npreg.-Kres; Ti lastov'ca preljuba, Z odjugo v sleme prideš, Vod. (Pes.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odkídati, -kȋdam, vb. pf. wegschaufeln, wegräumen; o. sneg, gnoj; — o. se, sich fortpacken, M., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odkopnę́ti, -ím, vb. pf. wegschmelzen: sneg odkopni, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odmetávati, -am, vb. impf. = odmetovati; hinwegwerfen: sneg o., LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ogrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad ogrebsti, ogreniti; 1) umhäufeln, Cig., Jan.; koruzo o., C.; — 2) scharren, abscharren; ogenj o., Mur.; o. praško, den Kohlenstaub bei einem Kohlenmeiler abscharren, Cig.; čebele, roj v panj o., den Bienenschwarm in den Stock oder Korb fassen, einkörben, Cig., C., Polj.; sneg raz streho o., den Schnee vom Dache scharren, Z., Polj.; o. dimnik, den Ruß aus dem Schornstein scharren, Cig.; — 3) bekratzen, Cig.; — o. se, sich kratzen: berač se ogreba, Polj.; — o. se, zaudern, zögern, eine Arbeit nicht angehen wollen, Cig., Fr.-C., Polj.; — 4) ogreba me = zebe me, jvzhŠt.; (prim.: dekla v mrzli sobi zimo ogreba, Slom.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ogrébsti, -grébem, vb. pf. 1) umscharren, umhäufeln, Cig., Jan.; krompir o., Cig.; koruzo o., jvzhŠt.; — 2) abscharren: sneg s strehe o., Cig.; o. dimnik, den Ruß aus dem Schornsteine scharren, Cig.; — roj, čebele o. v panj (košnico), den Bienenschwarm in einen Stock (Korb) fassen, einkörben, Cig.; — 3) bekratzen, Cig.; mačke so ga ogreble, Vrt.; strela lipo nekoliko osmodi in ogrebe, LjZv.; — ritzen, Erj. (Min.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
omę̑ł, m. sneg, ki se usiplje s hiš ali z drevja, Žaga pri Bolcu-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
omrȃznica, f. 1) prvi drobni sneg, kadar začne naletovati, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) = kurja polt, die Gänsehaut, Tolm.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
osòj, -sója, m. die Schattenseite, der absonnige, schattenseitige Platz, C., Notr.; tam v osoju ležal je zadnji sneg, Jurč.; — nam. odsoj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
osǫ̑jina, f. die Schattengegend, die nordseitige Gegend, Cig., C.; travnik je v osojini, C., Notr.; samo po osojinah je še ležal sneg, Erj. (Izb. sp.); — prim. osoj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
padanítən, -tna, adj. p. sneg, frisch gefallener Schnee, Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
padanji, adj. = padaniten, V.-Cig.; ("padani" sneg, Jsvkr.); — (nam. padan-ni?).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
plȃhtica, f. dem. plahta; 1) eine kleine Plache; — 2) rumenkasta, nekoliko grenka kožica na orehovem jedru, die Samenhaut (testa), Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) eine große Schneeflocke: sneg gre v plahticah, Cig., Jurč.; — 4) božja p., der Frauenmantel (alchemilla), C.; = p. d. Marije, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pò, I.
adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pobẹ́liti, -im, vb. pf. 1) weiß machen: sneg je pobelil hribe; — mož se je pobelil, der Mann ist grau geworden, Z.; lasje so se mu zgodaj pobelili, Cig.; p. koga z moko, jemanden einmehlen, Cig.; — ausweißen, tünchen: sobe, hišo p.; — glühend machen: p. peč, Polj.; — 2) durch Weißen verbrauchen: mnogo apna p., viel Kalk verweißen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pocẹ́stən, -stna, adj. was auf der Straße ist oder geschieht: pocẹ̑stni sneg, Levst. (Nauk); pocestna vožnja, die Landfracht, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
podkídati, -kȋdam, vb. pf. darunter wegschaffen: sneg, gnoj p., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pogáziti, -gȃzim, vb. pf. niedertreten, zusammentreten, abtreten; p. sneg, travo; otroka p., auf das Kind treten, das Kind zusammentreten; kačo p.; pogazi ga! na glavo gadu stopi! Zv.; — p. svojo besedo, das Wort brechen, Vrt., Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pokídati, -kȋdam, vb. pf. 1) (mit der Gabel, Schaufel) völlig wegschaffen; gnoj, sneg p.; p. iz hleva, izpod živine, den Stall ausmisten; — 2) (mit Unrath) bewerfen, C.; — p. se, sich mit eigenem Unrath beschmutzen; — 3) p. se, Unrath von sich lassen, misten.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pokrẹ́sən, -sna, adj. kar je po kresu: čudna je ta reč kakor pokrẹ̑sni sneg, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
popŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. in einzelnen Flocken anfliegen: sneg je poprhnil, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
poprhováti, -ȗjem, vb. impf. ad poprhniti; sneg poprhuje, der Schnee flockt (in geringer Menge), Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pošibíti, -ím, vb. pf. beugen: pošibljena kolena, Telov.; — sneg pošibi drevje (beugt nieder), Lašče-Levst. (Rok.); — p. se, wanken: noge se mu pošibe, Erj. (Izb. sp.); — (fig.) umstimmen: ni se dal pošibiti, Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
prašíti 1., -ím, vb. impf. 1) Staub erregen, stäuben; kaj tako prašiš? — sneg je prašil, Jurč.; — = p. se, sich wittern (o čebelah): s fafljami bodo tako naglo prašile, da jih bodeš komaj videl, Gol.; — 2) bestäuben, Cig.; lase p., die Haare pudern, Cig.; — p. se, sich bestäuben: im Staube baden, kokoši se prašijo, C.; — p. se, ausfliegen, sich wittern, sich sonnen (o čebelah), Cig.; ves dan se prašijo mladice, Levst. (Beč.); — 3) p. se, stauben, sich als Staub erheben; praši se po sobi, po cesti; vino se praši, der Wein perlt, BlKr., jvzhŠt.; (= vino praši, V.-Cig.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pregábati, -gȃbam, vb. pf. durchwaten, Z.; blato, sneg p., SlGor.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pregáziti, -gȃzim, vb. pf. watend über etwas hinkommen, durchwaten; vodo, sneg, blato p.; gaz p., watend einen Weg (durch Schnee) bahnen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
prekídati, -kȋdam, I.
vb. pf. 1) durchschaufeln: sneg p., einen Weg durch den Schnee durchschaufeln, Cig.; — 2) hinüberwerfen, hinüberschaufeln: gnoj p.; — umschaufeln, überschaufeln; — II. vb. impf. ad prekiniti, unterbrechen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
prekopnẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchthauen, aufthauen (vom Schnee), Cig., Jan., M.; Prekopnel je sneg, Levst. (Zb. sp.); — 2) vom Schnee befreit werden: Da bi skoraj vigred b'la, Da bi hribci prekopneli! Npes.-Kres.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
prẹkosȏłnčən, -čna, adj. = preksolnčen, sonnseitig: bogastvo je začelo kopneti, kakor vzpomladni prekosolnčni sneg, Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
prosę́nəc, -nca, m. 1) neka narodna jed Slovencev, katero omenja Valvazor; ein bei Hochzeiten üblich gewesener Brotkuchen, Mur.; — 2) der weiße Friesel, Cig.; mlečni p., der Milchfriesel, Cig.; — 3) nam. prosinec, Dict., Cig., Jan.; ("ker sneg kakor proso pada", C.?).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pŕtiti 2., -im, vb. impf. die Bahn im Schnee brechen: sneg p., Cig., C., Dol.; gaz komu p., Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
razgáziti, -gȃzim, vb. pf. auseinandertreten; zertreten; živina je travnik razgazila; sneg je bil razgažen, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
razkídati, -kȋdam, vb. pf. auseinanderschaufeln: r. gnoj, sneg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
raztẹ̑mati se, -am se, vb. impf. ad razteti se; zerschmelzen: sneg, led, maslo, svinec se raztema, Št.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
rę̑hta, f. = reta, eine große Reiter, Cig., Jan., Nov., Gor.; sneg gre, kakor da bi ga iz rehte izsipal, ZgD.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
rúpa 1., f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; (bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče-Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.-Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
s 1., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I.
praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten (prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen (prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; (prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise (nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.-Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.-Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica (Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
skídati 2., -kȋdam, vb. pf. zusammenschaufeln; sneg na kup s.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
skopnẹ́ti, -ím, vb. pf. zerthauen, vergehen (vom Schnee): sneg je skopnel; — (pren.) od strahu s., vor Schrecken vergehen, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
skǫ́rjast, adj. rauhrindig, krustenartig, krustig, Cig., Jan., Cig. (T.); zmrzli, skorjasti sneg, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
snẹ̑g, snẹga, snẹgȃ, m. 1) der Schnee; s. gre, es schneit; s. je zapadel, es ist viel Schnee gefallen, Cig.; s. se joče = s. se taja; južen s., thauiger Schnee; suh, droben s.; zeleni s., der Firnschnee, Erj. (Min.), Gor.; pl. snegovi, Schneemassen; to me toliko skrbi, kakor lanski sneg, za to toliko maram, kakor za lanski sneg = das kümmert mich gar nicht; — 2) das Weiße in der unreifen Haselnuss, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
sneg [snẹ̑g snegȃ]
samostalnik moškega spolasneg
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
sneg (sneg, sneh) samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
sneg m, F
6,
ningit, ſneṡhy,
ſnéh grè;
nivarius locus, meiſtu ṡa
ſnéh darṡhati, hraniti;
nivatus, -a, -um, v'ſnégi hlajen;
niveus, -a, -um, ſniṡhèn, kakor
ſnég;
nivosus, -a, -um, polhen
ſnigá;
nix, ſnég
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
sneg -a m sneg:
ſneih im. ed. je ena mehka, inu slaba rejzh ǀ de ſi glih deſs, inu ſnejh im. ed. grè ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu kokàr ta padani ſnèh im. ed. ǀ de deſs vaſs nebo ſmozhil de sneih im. ed. nebo na vasho hisho padil ǀ Njega laſij ſo bily beli kakor padani ſmejh im. ed. ǀ nanaglem ena kepa ſnigà rod. ed. perleti ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga rod. ed., ni oblaku, ni ſtrel ǀ hrani shaz tiga snegâ rod. ed., ali te tozhe ǀ tam nihdar nej deshia, snejga rod. ed., inu vejtra ǀ Pſalmiſt David ſneih tož. ed., inu tozho veliku shtima ǀ nemara sa mres, sa ſnejh tož. ed., sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ ſagleda na ſnejgu mest. ed. leshati, eniga ſilnu lepiga isvoleniga, inu zartaniga bobzha, kateru milu ſe je jokal ǀ po nozhi, po blati, inu po ſnègi mest. ed. ǀ s' ſnegam or. ed., inu tozho ǀ jutri bote s' ſnejgam or. ed. hrib pokrit vidli ǀ s'ſnegam or. ed. gvanta ſvoje sholnerje, inu s'ledam yh shpisha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
sneg -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
sneg sam. m ♦ P: 25 (TE 1555, TT 1557, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
sneh samostalnik moškega spolaGLEJ: sneg
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
snéjg tudi snég -á m sneg: Nix Sznejg KMS 1780, A7; Sznejg Hó KM 1790, 92a; liki ſzneig bejli bodo KŠ 1754, 210; i gvant nyegov bejli kako ſznejg KŠ 1771, 97; pokázalo sze, ka sznêg szetvam skôdo AI 1875, kaz. br. 8; Etak od ſznejga bilejsi bom KŠ 1754, 254; Ne boji ſze za hi'zo od ſznejga KŠ 1771, 817; i v tom najvékšem zápihi snegá domo nájdejo AI 1878, 8; szam vö vzéo szvoj sznêg-bêli robcsec AI 1875, br. 2, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
snẹ̑žəc, -žca, m. dem. sneg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
snẹ̑žək, -žka, m. dem. sneg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
snežen prid., F
2,
nivalis, -le, ſniṡhèn;
niveus, -a, -um, ſniṡhèn, kakor ſnég
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
snẹ̑žič, m. dem. sneg, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
snig,
snižen ipd. gl. sneg snežen ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
srẹ̑nast, adj. 1) mit Rauhreif bedeckt, Dol.; — 2) harsch: srenasti sneg, Mur., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
stopíti 3., -ím, vb. pf. 1) zusammenschmelzen: vosek z maslom s.; — fusionieren, Nov.; — 2) schmelzen (trans.), s. svinec, maslo; s. se, schmelzen (intr.); sneg, vosek se je na solncu stopil; — verschmelzen, durch Schmelzen alle machen: ves vosek sem stopil.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
škorlúpast, adj. krustig: š. sneg, škorlupasta zemlja, C.; — einer Kruste ähnlich: zelje je škorlupasto (kraus), jvzhŠt.; — škorlupasti (= kakor skorja trdi) črevlji, C.; — prim. skorlup.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
škorlȗpnat, adj. krustig: š. sneg, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
škrípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) knarren; vrata, kolesa škripljejo; — na gosli š., auf der Geige kratzen, schlecht spielen; — knirren, knirschen; zmrzel sneg škriplje pod nogami; z zobmi škripati (od jeze); — schrillen, zirpen, Cig., Jan., Lašče-Levst. (Rok.); — 2) = stiskati, kargen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
tájati, tȃjam, -jem, vb. impf. schmelzen (trans.); solnce taja sneg; t. se, schmelzen (intr.); led, sneg se taja; — (pren.) srce se mu od ljubezni taja, v solzah se taja, Ravn.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
táłən 1., -łna, adj. 1) = južen, C.; sneg je talen, vreme je talno, C.; — 2) schmelzbar, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
talíti, -ím, vb. impf. schmelzen (trans.), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — t. se, schmelzen (intr.), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sneg se tali, BlKr., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
tŕgati, tȓgam, vb. impf. 1) reißen, zerreißen; obleko t.; voda trga bregove; čebele t., die Bienen ausbrechen, Cig., Por.; — (pren.) srce t., das Herz zerreißen; sinove besede so jej trgale srce, Erj. (Izb. sp.); t. se, reißen, zerreißen (intr.); obleka, nit se trga; — beseda se mu trga, er bleibt in der Rede stecken, Ravn.; — 2) pflücken; cvetlice, sadje t.; (grozdje) t., Weinlese halten; — 3) verkürzen; t. komu plačilo; vsakemu hlapcu plačo trga; — 4) t. se, sich herumreißen, raufen; (sneg gre), kakor bi se berači trgali, Zv.; — t. se za kaj, sich um etwas reißen; trgajo se za blago, die Ware hat einen reißenden Abgang; ne bodem se trgal za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen; — 5) t. se, sich erbrechen, Mur., C.; — 6) trga me, ich habe das Reißen; trga me po udih, po roki.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
usẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad usesti se; 1) sich niedersetzen; — 2) sich zu Boden setzen; einen Niederschlag bilden; — gerinnen, Mur.; useda se, kar je gostega v tekočinah; — 3) sich senken; zemlja se useda, hiša se useda, sneg se useda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ušibíti, -ím, vb. pf. biegen, beugen, Jarn., Mur., Cig., C.; hrasta sneg ne ušibi, Levst. (Rok.); — u. se, sich biegen, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
utŕdniti, -tȓdnem, vb. pf. 1) hart werden, C.; sneg je utrdnil, C.; — 2) u. se, gerinnen, Hal.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vȋd, m. 1) das Sehen; sneg mi jemlje vid; — iz vida puščati kaj, außeracht lassen, LjZv.; menica na v., ein nach Sicht zahlbarer Wechsel, Cig.; — 2) der Gesichtssinn, das Gesicht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); (vid, f., kajk.-Valj. [Rad]); — 3) die Ansicht (arch., geom.), Cig. (T.); podolžni v., die Längenansicht, Cig. (T.); — 4) der äußere Schein, der Anschein, Cig., Cig. (T.); po vidu, Cig.; vid goljufa, Cig.; — 5) za vida, frühmorgens (kadar se že vidi), Dol.; = z vidom, Jan.; za vida (= kadar se še vidi), gegen Abend, Cig., C.; od vida do vida, vom Morgen bis zum Abend, Z., SlN.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vrtȗljka, f. der Wirbel: burja sneg na vrtuljko (im Wirbel) žene, Z.; der Wasserwirbel, Hip. (Orb.), Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zamésti 2., -métem, vb. pf. mit Schnee verwehen, verschneien; sneg je pote zamel; zamelo jih je, sie sind vom Schnee verweht worden; zametene strehe; debel sneg je bil zamel (war gefallen), Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zamẹ́tati 2., -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. I. ad zavreči; 1) verwerfen, wegwerfen, verschmähen; brez potrebe denarje z., Jsvkr.; živina klajo zameta, Cig.; kam sam sebe zamečeš, neumni človek! Kast.; celo posli so ga zametali, Jurč.; ablehnen, abweisen, Cig., Jan.; tožbo z., Jan.; — 2) z. se = samo ob sebi nastajati, Erj. (Torb.); tvori se zamečejo, Blutschwäre bilden sich, Blc.-C., Notr.-Z.; sadje se zameče, die Fruchtknospen bilden sich, Z., C.; — II. ad 2. zamesti; verschneien; sneg zameta pote, gazi, Cig., C.; — stark schneien, stöbern: jelo je zelo z., LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zapádən, -dna, adj. 1) = zahoden, westlich, Jan., nk.; (prim. zapad 1)); — 2) Zug-: zapȃdni most, die Zugbrücke, Pot.-Cig.; zapadna mreža, das Zugnetz, V.-Cig.; — 3) Verfalls-: zapadni rok, die Fallfrist, Cig., Jan., DZ., nk.; — 4) z. sneg, t. j. sneg, ki obleži, Kr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zapádenəc, -nca, m. = gost, droban, suh sneg, ki ne izgine tako hitro, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zapȃdnik, m. 1) = zahodni veter, Zora; — 2) der Klinkenhaken, in welchen das Ende der Klinke fällt, Cig.; — 3) die Luftklappe vor der Öffnung des Blasebalges, die Sperrklappe, Cig.; — 4) ein größerer, auf dem Geleise eines Gebirgsweges liegender Stein, Dol.; — 5) = zapaden sneg, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zapásti, -pádem, vb. pf. 1) hinter etwas fallen: z. za zid, Cig.; = zaiti, untergehen, Z.; — einfallen, einschnappen, einspringen, V.-Cig.; kljuka je zapadla, Cig.; pokrov je zapadel, der Deckel ist zugefallen, Cig.; — 2) fallen (vom Schnee); sneg je zapadel štiri črevlje na debelo, es ist ein 4 F. tiefer Schnee gefallen, Levst. (Zb. sp.); — z. kaj, koga, verschneien, zuschneien; sneg je vse zapadel; V cvetju jo (rožo) zapadejo snegovi, Preš.; — 3) verfallen, Cig., Jan.; moja zastava je zapadla, moje blago je zapadlo, Cig.; državni denarnici z., dem Fiscus verfallen, Cig.; zapadel, verfallen: zapadla varščina, zapadlo blago, Cig.; — z. kazni, in Strafe verfallen, Cig.; — 4) straffällig werden, Svet. (Rok.); — verwirken; z. glavo, Dict., Cig.; život z., Krelj; svojo dušo s smrtnim grehom z., C.; z. pravdo, Trub.; vse svoje bodo zapadli, Vod. (Nov.); gorskemu gospodu tri marke z., Rec.; srebrnike pri stavi z., Zora; — ein Übel als eine Strafe auf sich laden, verschulden, verdienen; z. peklenski ogenj, sodbo, Krelj; nesem zapadel ništer (nič), Krelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zaprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) schließen, zumachen; z. vrata, okno; z. hlev, sobo, škrinjo; z. nožič, das Taschenmesser einklappen; z. se, sich schließen; zufallen; vrata so se sama od sebe zaprla; nebo se je zaprlo = dežja ni, Cig., Ravn.-Valj. (Rad); — verschließen (fig.); z. srce, Cig.; srce pregreham zaprto, Cig.; — 2) einschließen, einsperren; živino v hlev, kuretino v kurnik z.; z. koga v sobo; z. se v sobo; — zaprto morje, ein geschlossenes Meer, Jes.; — verhaften, in Arrest bringen, einkerkern; tatu so zaprli; zaprt biti; imeti koga zaprtega; — versperren; cesto, pot, prehode komu z.; dovoz z., die Zufuhr abschneiden, Cig.; sneg nam je vas zaprl, C.; — voda se mu je zaprla, er leidet an Harnverstopfung, Cig.; — zaprt, verstopft, hartleibig; — besedo z. komu, jemanden verstummen machen, C.; sapo z., den Athem benehmen; (fig.) mundtodt machen; — na zaprto kupiti, ohne offene Frist kaufen, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zgáziti, -gȃzim, vb. pf. zusammentreten, ertreten, Cig.; zdaj so ljudje že zgazili sneg po cesti, zdaj je že zgaženo, da je moči laže hoditi, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
žȋr, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.-C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.-C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.