àče, conj. = ako, C., kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj-C., C. (Vest. I. 78.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
barka -e samostalnik ženskega spola1. večje/veliko vodno plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
1.1 ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali med vesoljnim potopom
2. barka kot prispodoba krščanstva
FREKVENCA: 299 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
barvovȋt, adj. farbenreich, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč (Dol.); — durchaus, Ptuj-C. (Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
beneficija -e samostalnik ženskega spola posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
beneficium – samostalnik predvidoma moškega ali srednjega spola posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bę̑rənjski, adj. Collectur-: berenjsko vino, der Collecturwein, Vest., Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bę̑rnja, f. die Sammlung, Jan., Mur., Mik.; die Collectur der Geistlichen, Dict., Vest., ZgD., Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
besẹdáriti, -ȃrim, vb. impf. schwätzen, weitschweifig sprechen, C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bȋcək, -cka, m. junger Widder, Jan., C.; bickovo meso, kajk.-Vest.; — prim. 1. bic.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bȋr 1., m. = bira, Jan., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blejáč, m. der Schreier, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna-Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija-Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blínəc, -nca, m. = mlinec, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blisk -a samostalnik moškega spola1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže; SODOBNA USTREZNICA: rezilo
FREKVENCA: 44 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blískavica, f. das Blitzen, C., Vest.; — das Wetterleuchten, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); v oblakih se je zapazila medla rdečica, kakor svit oddaljene bliskavice, Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bobnȋčarica, f. die Paukenschlägerin, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bogȋčkati, -am, vb. impf. = neko pastirsko igro igrati, Mursko polje-Vest. I. 140; (prim. bogečkati, Pfänder spielen, Cig.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bolẹ̑stən, -tna, adj. schmerzlich, schmerzhaft, Mur., Jan., C., nk.; bolestna vest, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.-Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bráč 1., m. = berač, (Leser), Mik., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bráti,* bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer-Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cę̑cək, -cka, m. 1) die Warze an der weiblichen Brust, Mur., Mik.; die Zitze: kravji cecki, kajk.-Valj. (Vest.); — cecki = seski, vzhŠt.; — 2) der Schnabel eines Geschirres, C.; — 3) kozji cecek = kozji cec (cecek), die Geisdutte, Št.-Erj. (Torb.), Hal.-Trumm.; beli cecek, weiße Geisdutte, Trumm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cẹ̑n, adj. wohlfeil, Jan., Vest.; iz adverbija cenó, wohlfeil, napačno narejen pridevnik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cíza 2., f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.-M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cizle, f. pl. = cize, Št.-Vest.; — prim. 2. ciza.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cǫ̑l 3., m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava (Št.)-Vest.; — prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
conscientia – samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čámər 1., -mra, m. der Stier, Jan., Kr.-Valj. (Rad), Saleška dol.-C., Poh.-Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čánjav, adj.,
nam. čajav: č. grozd, C. (Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
časomę̑rstvọ, n. die Zeitmessung, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čestȋtka,** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.-Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice-Vest. I. 2.; — prim. častite žene.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
često (čestu, često) prislov1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često
1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat
1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat
1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto
1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat
1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čȋgec, -gca, m. der Kreisel: čigec-migec = dideldajček, s katerim vino in slatino mešajo, Vest. I. 15.; — prim. 2. čiga.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čóha 1., f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. (Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čúkljav, adj. krüppelhaft, kajk.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čȗlək, -lka, m. männliches Schwein, der Eber, Dol.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čȗtniški, adj. Nerven-, Cig., Jan.; čutniška bolezen, das Nervenfieber, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čȗtstvən, -stvəna, adj. sinnlich: čutstveni svet, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dálek, adj. weit, fern, Jan., C., Zora, LjZv.; — adv. daleko = daleč, Mur., Jan., Zora; — ("dalki", C.; "dalko", C., kajk.-Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dan2 -a -o deležnik1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dati navejst gl. dati, na, vest ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dečáški, adj. Knaben-: dečaška toga, die Knabentoga, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dehanterija -e samostalnik ženskega spola služba v kapitlju z visokim dostojanstvom in prihodki; SODOBNA USTREZNICA: dekanstvo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dẹ́telj, m. = detel, C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dlẹ́tvati, -am, vb. impf. meißeln, Mur., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dníka, f. tiefe, flache Niederung, Jarn., Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr.-C.; die Thalwiese, ogr.-Valj. (Rad); die Thalschlucht, C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dobávljati, -am, vb. impf. 1) erhalten, bekommen, C., Vest., jvzhŠt.; zdravila brezplačno d., Cv.; sam si kruh dobavlja, Fr.-C.; — prim. dobiti; — 2) herbeischaffen, liefern, Cig. (T.), nk.; — prim. dobaviti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dobri -ega posamostaljeno1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro
2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro
3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati
FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dobríka, f. der Schlingbaum (viburnum lantana), Št.-C.; = hudika, C. (Vest. I. 5.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dokȏnčək, -čka, m. 1) die Vollendung, die Vollführung, C.; d. vojne, Vest.; — 2) das Ende, der Ausgang: d. verza, die Katalexe, Cig. (T.); — die Endsilbe, C.; — 3) der Beschluss, die Resolution, C., M., Svet. (Rok.), BlKr.; kakšni so dokončki, was für Beschlüsse sind gefasst worden? BlKr.-M.; — das Definitivum, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dokonjáti, -ȃm, vb. pf. beendigen, vollenden, Meg., Jarn., V.-Cig., Jan., Fr.-C.; pridigo d., Krelj; d. trpljenje in smrt, Krelj; tako je bilo dokonjano vse delo, Dalm.; svoje delo dokonjavši, C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dolitlačiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
2. kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da se kaj kaže, nastopa v čim manjši stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 70 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj česa, kogatož. kaj, kogatož. zavoljo česa, kogatož. nad čim domnevati, izražati mnenje, da kdo/kaj dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti, obtoževati
1.1 kdo; kogatož. za kaj izražati mnenje, da je kdo koga oškodoval v zvezi s čim; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti
1.2 kaj; kogatož. vzbujati komu zavest o moralni neprimernosti lastnega ravnanja, mišljenja
1.3 versko, kaj; kogatož. povzročati, da si kdo zasluži božjo kazen
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. (Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
doníšče, n. der Resonanzboden, Cig., C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dopuščen -a -o deležnik1. (od koga), komu ki se godi/zgodi brez preprečevanja, branjenja; SODOBNA USTREZNICA: dopuščen
1.1 (od koga), komu ki mu je dan pristanek; SODOBNA USTREZNICA: dovoljen
FREKVENCA: 28 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dŕgati 1., dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
drobtȋnje, n. coll. Brosamen, C., Vest., ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
drotę̑n, adj. = draten, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
drugačije°1 prislov1. izraža, da se dejanje, stanje razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugače
1.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače
FREKVENCA: 50 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dühšnazvést -i ž vest, zavest: ka pôleg dühsnezvêszti po pravici bode szkoncsávalo AI 1875, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dúniti, dȗnem, vb. pf. stoßen: sapa v mene dune, ein Windstoß trifft mich, Z., Vest.; — einen Knuff versetzen; d. koga s pestjo; s palico d. koga, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dǜšni -a -o prid. 1. dušen: Odpré sztezo I düsnoga zvelicsanya KAJ 1848, 6; Nejga csloveki dragſega Ino po ſzmrti düsna zvelicsanya SŠ 1796, 48; voj Z-düsne kmicze KAJ 1848, 10; ſivi ſzám ſzebi pak na Düſno zvelicſanye TF 1715, 9; veszt grozi, I 'zelen mir düsni vmárja KAJ 1848, 4; polei mojo düſno ſzpoznanye SM 1747, 49; taki vDüſnoi ſaloſzti razveſzeliti TF 1715, 37; Szprávlajmoſze na ſmrt i v-düsnom molejnyi SŠ 1796, 8 2. v zvezah: düšni den vernih duš dan: Taki potom je Düšnidén BJ 1886, 38; düšni paster duhovnik: Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; düšna vejst vest: ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt, hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 74; I düſnavejſzt takáj Tvoj vſzakdenésnyi grejh BKM 1789, 385; da nyim düsnavejszt bráni sze podlo'siti KOJ 1848, 11; proti nyega Duſne veſzti tosbi SM 1747, 62; od düsnevejſzti kárani KŠ 1771, 292; Düjh düsne-vejſzti KM 1783, 46; med vnougim düsne-vejſzti bodanyem KM 1796, 9; szlobodnoszt szvoje düsnevejszti niksoj zemelszkoj oblászti nedájo podjármati KOJ 1845, 68; mo Dusno Zveſzt vtiſis SM 1747, 69; naj nevra'zeno düsnovejſzt mám KŠ 1771, 417; jaſz ſzam vſzákov dobrov düsnovejſztyov ſzlü'zo Bougi KŠ 1771, 413; ka ſzmo i vu vaſi düsnivejſztaj ocsiveſzni KŠ 1771, 537
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dvigujoč deležje koga izraža spravljanje koga ob veljavo, ugled
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dvǫ̑jče, -eta, n. = dvojček; krdela so z dvojčeti breja, Dalm.; žena je porodila dvojčeti, vzhŠt.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
eksaminirati -am (eksaminirati, ekseminirati) dovršni in nedovršni glagol1. kdo; kogatož. ustno ugotoviti/ugotavljati, preveriti/preverjati znanje koga; SODOBNA USTREZNICA: vprašati, spraševati
2. kdo; kogatož. strogo in natančno izprašati/izpraševati koga z namenom ugotoviti resnico; SODOBNA USTREZNICA: zaslišati, zasliševati
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
etu, adv. = tu, ogr.-C. (eti, ogr.-Vest., SlN.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
fȋnčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.-Vest. (I. 125.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
fȋnka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.-Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
fȗčkati, -am, vb. impf. mit dem Munde pfeifen, BlKr., vzhŠt., jvzhŠt., ogr.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gę̑gač, m. 1) träger Mensch, Vest.; — 2) = srakoper, Hal.-C., Valj. (Rad); — 3) das Taschenmesser, Hal.-C.; — prim. hs. gegati = gugati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gíbiti, -im, vb. impf. falten, Blc.-C., vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gladǫ́vən, -vna, adj. heißhungrig, Mur., Cig., Jan.; gladovna krava, gefräßige Kuh, Polj.; gierig, habgierig, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; g. na sadje, na denar, Gor.; — gladovno leto, das Hungerjahr, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
glaváriti, -ȃrim, vb. impf. = glavar biti, Z., Zora, Vest., SlGosp.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
glavȃtica, f. 1) die Lachsforelle (trutta lacustris), Erj. (Ž.); — 2) die Krautpflanze, C.; glavatice pleti, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — der zur Samenbildung bestimmte Krautkopf, Dol., vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
glȃvnja, f. ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; goreča, mrtva g., Cig.; gen. glavnję̑, ogr.-Valj. (Vest.); s pogorišča spraviti glavnje ("glovne") Notr.; — die Fackel, Dalm., ogr.-C.; — peklenska g. (zmerjalna beseda): poberi se proč od mene, glavnja peklenska! Jsvkr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gółtniti, gȏłtnem, vb. pf. einen Schluck thun, Cig., M., C., kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gorę́čost, f. = gorečnost: vest zaspi, g. ugasne, Škrb.-Valj. (Rad); g. za domovino, Vrtov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.-C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. (Vest. II. 60.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.-C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.-C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
grmȋčkati se, -am se, vb. impf. palice metati v grm: pastirska igra, Dragotinci (Št.)-Vest. I. 125.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.-Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.-Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.-C.; — prim. kuščer, kuščar.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
habəza, f. = habat, Hal.-Caf (Vest. I. 153.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.-C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.-C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.-C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hér -a m glas, vest: Dobroga vecséra Nega ſzrecsi héra BKM 1789, 333
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hítiti, hȋtim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.-Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hlastína, f. der Traubenkamm, die abgebeerte Traube, Cig., Vrtov. (Vin.), SlGosp.-C., Nov., Vest.; vino brez hlastin, gerebelter Wein, Ip.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hrèšč, hrę́šča, m. 1) = hreščanje, C.; — 2) = hrošč (Maikäfer), vzhŠt.-C.; — 3) grober Sand ("ker hrešči"), C. (Vest.), vzhŠt.; črez hrešč, gladko kamenje in skalne ulomke se podi studenec, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče-Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. (Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn-Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče-Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hrstati, -am, vb. impf. = hrustati, C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hud prid., F
99,
alastor, huda vèſt;
calumniare, -ri, eniga
v'hude beſſéde perpraviti;
confragosus, -a, -um, hud, oſter;
durum frigus, hud, terd mráṡ;
malefactum, -ti, enu
hudu déllu,
hudu ſturjenîe;
malum opus, hudu déllu;
malus, -a, -um, hud, huda, hudu;
mordax, húd, vjédliu;
tempestas mala, hudu vremè,
huda ura,
hud véter
- hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
- naj
- hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hudíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), C. (Vest.); — prim. hudobika, dobrika.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hujsən, -sna, adj. = hud: h. pes, kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ȋnda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.-Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
inovę̑rnik, m. = inoverec, Vest.; — stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
iz,* I.
praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.-Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova (Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva (Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.-Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.-Cig.; iz nenada (nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.-C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.-C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.-C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s (z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izbrísati, -brȋšem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.-Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izníkniti 2., -nȋknem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izopáčenost, f. = izpačenost, die Verdorbenheit, die Verkehrtheit, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izpolȃganje, n. das Aussetzen (von Kindern), Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izprášati, -am, vb. pf. 1) ausfragen, prüfen, ausprüfen; izprašan, geprüft; vse učence i., alle durchprüfen; — ein Verhör anstellen, einvernehmen, Cig., Jan.; — svojo vest i., sein Gewissen erforschen; — 2) durch Fragen erforschen, erfragen; ravno so bili strojarjevo hišo izprašali, Ravn.; — pogl. izvprašati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izprhčáti se, -ȃm se, vb. pf. durch Abliegen mürbe werden, jvzhŠt.; izprhčana jabolka, Št.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izrẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. schütter, dünn machen, lichten; i. gozd, einen Wald auslichten, Cig., Jan.; i. trte, Vrtov. (Vin.); — verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; z vodo i. kaj, Nov.; i. zrak, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izrodíti se, -ím se, vb. pf. 1) ausarten, degenerieren, Cig. (T.), C.; — jezik se je v razna narečja izrodil, die Sprache hat sich zu verschiedenen Mundarten umgestaltet, Vest., Trst. (Let.); — 2) i. se, aufhören Früchte zu tragen: drevo se je izrodilo, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
iztȋrati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
iztrẹbílọ, n. 1) das Ausführungsorgan (zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Nachgeburt, C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. (Vest. I. 62.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jermenáča, f. die Riemenpeitsche, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
júgovəc, -vca, m. der Südländer, Z., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kà, I.
pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.-Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.-C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.-C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.-C., BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kàjkaj, pron. indef. = kjekaj, irgend etwas, C., kajk.-Vest.; (tako tudi: kajkam, kajkod itd., kajk.-Mik.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kàmp, kámpa, m. 1) der Theil; razdeliti kaj na tri kampe, Valj. (Rad); — die Abtheilung, Jan., Fr.-C., Vest.; na dva kampa, abgesondert, C.; na dva kampa podelovati kaj, Notr.; po kampu, scharenweise, C.; na vse kampe delati = na vso moč d., SlGor.; — 2) das Feldlager, Jan., C., Dalm.; — das Kampfheer, Dalm.; — prim. nem. der Camp = das Feldstück, lat. campus, Mik. (Et.); it. campo, das Lager.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kávrna, f. die Wolle am Sammt oder Tuch, C.; — die beim Weben sich bildende Wolle, C., Zora; — prim. C. (Vest. I. 167.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kazuīstika, f. znanstvo, ki uči pomirjevati vest v težavnih slučajih, die Casuistik, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kláti, kǫ́ljem, vb. impf. 1) stechen: kolje me po trebuhu, po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan.; — peinigen, quälen: skrbi me koljejo, Cig.; vest me kolje, Jan.; — 2) beißen: k. se, sich beißen: psi se koljejo; kämpfen, sich schlagen: na Turškem se koljejo; — hadern, Cig.; — 3) schlachten; svinje k.; danes koljemo, heute wird bei uns geschlachtet; — 4) spalten, Mur., Cig., Jan.; drva k., Cig., Dol.-Levst. (Rok.); orehe k., Nüsse knacken, Cig.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig.; — 5) schlagen, vzhŠt.; toča je začela klati, Kres; ura je polnoči klala, Mariborska ok.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker (mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Krn-Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Kras-Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Rihenberk-Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
klobásica, f. dem. klobasa; 1) das Würstchen; — 2) kleine Striemen, Cig., Vest.; — tudi: klobasíca, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
klobučárnica, f. die Hutfabrik, Cig., Jan., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
knę̑ževstvọ, n. = kneštvo, das Fürstenthum, Jan. (H.), Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kocmǫ̑vəc, -vca, m. = mah, das Moos, Mur., Vest., vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kolę́dən, adj. Weihnachts-: kolę̑dni svetki, C.; koledni post = dan pred božičem, Hal.-Vest.; na koledno, zu Weihnachten, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kolę̑dnica, f. 1) pesem, katero koledniki pojo, Mur., vzhŠt.-Vest.; — 2) koledujoča ženska, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kolę̑dnik, m. 1) der an den Weihnachtsumzügen theilnehmende Sänger, Mur., vzhŠt.-Vest., jvzhŠt., Lašče-Erj. (Torb.); — 2) dan pred božičem, Hal.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kolę̑dovati, -ujem, vb. impf. 1) zur Weihnachtszeit von Haus zu Haus ziehen, Lieder singen und dafür milde Gaben sammeln; — 2) betteln, C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kolìč, -íča, m. 1) dem. kol; kleiner Pfahl, Stecken; der Zaunpfahl, Cig., M., Vest.; — tudi kǫ́lič; kólič, -íča, die Korbrippe (tisti kol pri košu, okrog katerega gredo vitre), Tolm., Cerkljansko-Štrek. (Let.); — 2) kolíč, der Arbeiter, der die Rebenpfähle in die Erde steckt, der Bestecker, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kolȋčkovati se, -ujem se, vb. impf. neka pastirska igra s količi, v Medjimurju-Vest. I. 110.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kółke, f. pl. das Werg, C. (Vest. I. 4.); kuke, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kolọ̑vrat, m. 1) das Spinnrad; — lončarski k., die Drehscheibe des Töpfers, Cig., Rib.-Erj. (Torb.); — električni k., die Elektrisiermaschine, Cig., C., Vest., Sen. (Fiz.); — das Spulrad des Webers, Bolc-Erj. (Torb.); — das Ziehrad, mit welchem bei einer Panstermühle das Rad in die Höhe gezogen und niedergelassen wird, V.-Cig.; — die Haspel, die Winde sammt dem Gestell, Frey. (Rok.); — priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne, Erj. (Torb.); — 2) psovka za nerodnega človeka, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kȏnčema, adv. = konči, Št.-Cig., Jan., Bes., Vest. (I. 6.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
konjȋčkati se, -am se, vb. impf. pastirska igra, vzhŠt.-Vest. I. 126., Pjk. (Črt. 131.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.-Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kosmàt, -áta, adj. behaart, rauhhaarig, zottig; kosmata kapa, die Pelzmütze; kosmata kapa! potz tausend! kosmata ušesa imeti, = ne slišati, neposlušen biti; — rauh; k. zid = neometan zid, Gor.; — kosmato grlo, ein rauher Hals; kosmat glas, heisere Stimme, V.-Cig.; kosmata vest, ein laxes, grobes Gewissen; kosmata pesem, das Zotenlied; k. beseda, die Zote; k. šala, ein roher Scherz; kosmata laž, eine grobe Lüge; — k. med = med v satovju (opp. suh med), Svet. (Rok.); — kosmata teža, das Bruttogewicht, Cig. (T.); kosmati denar, der Bruttoertrag, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kosmȋnje, n. das Rauhe, die Haare, Mur., Vest., Danj. (Posv. p.); kamelsko k., Kameelhaare, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kotríga, f. = ud, člen, členek, ogr.-C., SlN., Vest.; — pl. kotrige, das Skelet, vzhŠt.; tudi: die Schindmähre, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kozdę̑rje, n. coll. = pazderje, Št.-Caf (Vest. I. 38.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
krȃt, f. 1) = 2. krat m. prvo krat, zadnjo krat; do tretje krati, C.; potrka tretjo krat, vzhŠt.-Valj. (Vest.); neke krati, einigemale, C.; vse krati, jederzeit, C.; — h krati, auf einmal, zugleich, Notr.-Cig., Jan., DZ.; sogleich, C.; — 2) die Frist: komu krat dati, ne da krati, C.; v dveh kratih plačati, in zwei Terminen zahlen, V.-Cig.; — oblike m. in ž. spola se ne dajo vselej za gotovo ločiti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kratkovẹ́čən, -čna, adj. kurzlebend, Vest.; — ephemer, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
krávišče, n. elende Kuh, Jarn., Cig., Jan., Met., C. (Vest.), Ig; (nav. kravšče, kravše, -eta: tri kravšeta, Vrtov. [Km. k.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
krę̑bri, adv. = vkreber, navkreber, (kreber, Cig., k rebri, Jan., C. [Vest. I. 56.]); pot se je zopet krebri obrnil, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
krivíka, f. 1) krumm gewachsener Baum, C.; — 2) ein falsches Wort, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kúčiti se, -im se, vb. impf. niederhocken, Z., C. (Vest. I. 138.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kuhačíka, f. = kuhača, Mursko polje-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kúkniti, kȗknem, vb. pf. niederhocken, Fr.-C., C. (Vest. I. 138.); zusammensinken, Št.-Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kȗmkati, -am, vb. impf. = kunkati, grunzen, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kȗnkati, -am, vb. impf. den Laut kun von sich geben, Mur., C.; — grunzen, Trst. (Vest.); — jammern, verdrießlich sein, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. (Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.-C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lágoj, adj. schlecht, gering, C.; — böse, ogr.-Mik., C. (Vest.); lagoja mačeha, Npes.-Vraz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lę̑mez, m. 1) der Dachsparren, V.-Cig., Jan., M., C., Tolm.-Levst. (Rok.), Krn-Erj. (Torb.), vzhŠt.; lemezi ali roženice, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Ruderstange, der Ruderbaum der Flößer, ob gornji Dravi-C. (Vest. I. 68.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
líla, f. die Puppe, die Docke, Cig., Jan., M., C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lǫ́diti, -im, vb. impf. = motiti, berücken, irre führen, verlocken, C., C. (Vest. I. 151.); l. koga v krčmo, C.; psa loditi, jvzhŠt.; l. otroka, ein Kind mit Spielwerk besänftigen, C.; l. se s čim, sich mit etwas abgeben, aufhalten, unterhalten, ogr.-C.; — pogl. luditi.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
luščánja, f. = luščína, C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mȃm, adv.,
kajk.-Glas., Vest.; pogl. mahom.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, ob Dravi-Caf (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mehən, -hna, m. = mehenj, kajk.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, ob Dravi-C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mehkúž, m. 1) der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Jan.; — jajce brez trde lupine, Vest.; — 2) der Weichling, der Zärtling, Mur., Cig., Vrtov., ZgD.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mehkúža, f. jajce brez trde lupine, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
məkíniti, -ȋnim, vb. impf. schütteln, bewegen, Cig., M., Št.-Vest.: m. se, sich bewegen: drevo se mekini, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mę́rjavəc, -vca, m. der Messer, Cig., Jan.; der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Valj. (Rad), Svet. (Rok.), Bes., ZgD., Nov., Vest., Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mestẹ́je, f. pl. die Ofenmündung, Mur., Cig., Jan., C. (Vest.), Gor.; vzemi največe pleče, katero imate nad mestejami, Andr.; — prim. isteje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
míłən 1., -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mílošča, f. = milost, Habd.-Mik., C. (Vest.), vzhŠt.-C., ogr.-C., Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
misel1 ž, F
25,
animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè;
cogitatio, miſſel;
commeare, keikam raiẛhati
s'miſſeljo ẛupèt naẛai priti;
concorditas, ẛloṡhnoſt, ene
miſli;
mentio, -onis, ſpomyn, ſpominovanîe,
v'miſſel vṡètje, ſpominik;
pensatio, miſſil, premiſhlovanîe. 2.Par:21;
sensum, -si, um, ṡaſtopnoſt, vola,
miſſil;
unanimes, ſpravni, vſi kmalu, s'enako volo, ali
miſſeljo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mláščiti, mlȃščim, vb. pf. schlagen, dass es patscht: grdo ga je mlaščil, Dragotinci (Št.)-Valj. (Vest.); — prim. mlaskniti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mǫ́ka 2., f. = muka, die Marter, Dalm., ogr.-Mik., Št. ob hrv. meji-Vest. I. 121.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
morák 2., m. der Truthahn, Guts., Jarn., Mur.; (murak), Kor.-Vest.; — prim. slovaški: morak, Truthahn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
morjeplǫ̑vstvọ, n. die Seeschiffahrt, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
múl, adj. ohne Hörner, C., C. (Vest.); (tudi: mulj, C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
murák, m.,
Kor.-Vest.; pogl. 2. morak.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nà, I.
praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
náči, adv.,
M., ogr.-Vest.; pogl. inači.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.-C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
naplačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) daraufzahlen, Jarn., M.; — 2) belohnen, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
napúšiti, -pȗšim, vb. pf. aufblasen, aufschwellen machen, C.; — n. se, aufschwellen, Trub.-Mik.; ustnice se napušijo, vzhŠt.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
narę̑žək, -žka, m. eine freundliche Miene (preprosto), (naražek) Guts.; prim. C. (Vest. I. 37.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nastávljati, -am, vb. impf. ad nastaviti; 1) ansetzen, Cig.; n. gostovanje, fortsetzen, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — 2) zu einem bestimmten Zwecke aufstellen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
natépsti, -tépem, vb. pf. 1) gehörig abprügeln; — 2) eig. durch Schlagen zusammenbringen: n. si na glavo, sich etwas aufbürden, aufladen; n. se, in einer gewissen Menge sich ansammeln, zusammenlaufen; ljudi celo druhal se je nateplo, Met.-Mik.; natepla se je velika množica, Cig.; — 3) n. se, sich voll essen; n. se dobrih rib in druge jedi, Krelj; — 4) beschmutzen: s prahom natepen, Vest.; — 5) anstecken, n. se, angesteckt werden: natepen s kužno boleznijo, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
navȃla, f. = naval 1), Jan., Zora, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
navȇdək, -dka, m. das Citat, Vest.; navedki, Daten, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
navejst gl. na, vest 2 ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
návẹk, adv. = zmerom, immer, kajk.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
navzọ̑či, I.
adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.-C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.-C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. (Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nẹkterọ̑č, adv. manchesmal, zuweilen, ogr.-C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
neomȋka, f. der Mangel an Bildung, Vest., SlN.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
neprestȃnce, adv. unaufhörlich, Guts.-Mik., Vest., Raič (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nȋčij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.-C., Navr. (Let.), Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nidẹ, adv. = nider, vzhŠt.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nidẹr, adv.,
nam. nigder = nikjer, vzhŠt.-C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nȋkaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nȋkda, adv. = nikdar, Mik., kajk.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nȋndər, adv. = nikoder, nikjer, vzhŠt.-Vest. I. 108; (tudi: nindrt, Vest.; nindri, ogr.-Mik.; nastalo iz: nigder, Mik.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nȋšče, pron. = nihče, Mur., Cig., Met., vzhŠt.-Vest., Dol.; tudi: niščè.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nor, adv. = enkrat, Rez.-C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
norȋja, f. die Narrheit, der Spaß, Possen, Jarn., C., kajk.-Valj. (Rad); norije terati, Possen treiben, kajk.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
obávljanje, n. 1) das Aufhalten, das Zurückhalten, C.; — 2) die Verrichtung, kajk.-Valj. (Rad); o. državnih služeb, die Bekleidung von Staatsämtern, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
obẹšenják, m. der Gehängte, der Erhängte, C., Vest., SlN.; der Galgenvogel, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
obslužávati, -am, vb. impf. abhalten, begehen, verrichten (einen Gottesdienst, eine Hochzeit, eine Mahlzeit), ogr.-C., vzhŠt.-Valj. (Vest.); feiern, kajk., ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ocẹłn, -łna, adj. = jeklen, ob Muri-Caf (Vest. II. 61.); — ocelno zrnje, Ščav.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
očȓtək, -tka, m. der Umriss, Cig., Jan., Cig. (T.), Vest.; prvi o., die Skizze, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odnẹ́klẹ, adv. seit einiger Zeit, C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem gewissen Knirschlaut wegbrechen, C.; abklemmen, Cig.; — durch Aufdrehen jenen Laut verursachen, z. B. den Fasshahn oder ein Schloss öffnen, C., vzhŠt.-Valj. (Vest.); — aufschrauben, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odšpáliti, -im, vb. pf. = odšpiliti, Z., Št.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ohlȃda, f. die Abkühlung, Vest.; die Erkaltung (phys.), Cig. (T.); die Erfrischung, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ohlápən, -pna, adj. nicht eng anliegend, locker, schlotterig, lax; ohlapno zvezati, locker o. nachlässig binden, Cig.; ohlapna obleka, ein weites Gewand; ohlapni črevlji, Cv.; — ohlapne roke biti, lange Finger machen (= izmikati), Cig.; — ohlapna vest, ein laxes Gewissen, Zv.; ohlapne in razustne popevke in zdravice, laxe und ausgelassene Lieder u. Trinksprüche, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ǫ́jce, n. dem. oje, C. (Vest.); — die Deichsel des Pflugwägelchens, Štrek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očȋ, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. (Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.-Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel (zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
okòł, -kóla, m. 1) eine Umzäunung (für Schweine, Schafe), der Viehhof, Mur., Jan., Danj.-Mik., C. (Vest.), Trst. (Let.); — ein umzäunter Weideplatz, vzhŠt.; — der eingefriedete Platz um ein Haus herum, SlGor.; — 2) der Umkreis, Mik.; — tudi: ókoł, izgovarja se nav. ókol (ókolj), vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
osmráditi, -smrȃdim, vb. pf. mit Gestank erfüllen; — (fig.) osmrajena dušna vest, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ostȃvščina, f. = ostalina, der Nachlass, die Verlassenschaft, SlN., Vest.; — hs.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
otročnják, m. 1) = maternica, die Gebärmutter, Cig., Vod. (Bab.); otrǫ́čnjak, Mur.; — 2) = otročjak 2), die Fraisen, C.; — 3) = otročanec, otročaj, Vest.; — ein kindischer Mensch, SlN.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pámetiva, f. der Gedächtnistag der unschuldigen Kinder, Mik., vzhŠt.; na pametivo, am Tage der unschuldigen Kinder, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pámetivar, -rja, m. kdor na pametivo hodi s tepežnico po hišah, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
papȋnəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.-Mik., C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pasjevẹ̑stnik, m. kdor ima pasjo vest, Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pẹ́ča 2., f. 1) das weibliche weiße Kopftuch der Sloveninen; — 2) p. papirja, ein Bogen Papier, ogr.-C., Z.; bukve v celo pečo, ein Foliant, Cig.; — p. platna, eine Webe, Cig.; — prim. it. pezza, lat. petia, C. (Vest.), Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); (stsl.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pečȗšnica, f. der Küchenfetzen, C., vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.-C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
perína 2., f. 1) = perutnina, V.-Cig.; — 2) das Federbett, Cig., Jan.; — 3) ein großes Blatt (von Kohl, Rüben u. dgl.), C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
perȋnje 2., n. coll. 1) Federzeug, C.; — 2) große Blätter (von Kohl, Rüben u. dgl.), Nov., Vest., Fr.-C.; perinja nabrati za svinje, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
perìv, -íva, adj. morsch, angefault, vzhŠt.-Vest., Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pẹ̑ški, I.
adj. Fuß-, zu Fuß: peški pot, der Fußsteig, der Fußweg, Mur., ogr.-C.; p. grah, die Bodenfisole, ogr.-C.; — II. adv. peški, zu Fuß, Jan., ogr.-C.; (= peške, Medjimurje-Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
píkati, pȋkam, vb. impf. Stiche machen, stechen; bolhe, ose, kače pikajo; — picken, Cig., Jan.; p. in sekati, Z.; p. in kljukati, C.; — punktieren, tüpfeln, Mur., Cig. (T.); — tröpfeln, C.; dež pika, Notr.; — mit Worten stechen, sticheln; kaj me zmerom pikaš? — vest ga pika, das Gewissen quält ihn, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pismoùk, -úka, adj. schriftgelehrt: pismouki ljudje, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pȋtom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.-Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); (hs.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.-C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.-C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. (LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.-C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.-Levst. (LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče-Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.-Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave (nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.-Vest. (III. 126.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
plȃskati, -am, vb. impf. klatschen, C.; — prügeln, C.; — lärmen, schreien, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
platníca, f. 1) der Seitentheil, besonders von flacher Form, Mur., C.; die Seitenplatte, C.; das Seitenbrett, Z.; trlica je iz dveh platnic, vzhŠt.-Vest.; — die Bohle übhpt., Cig.; das Futterbrett, Jan.; der Brückenbalken, C.; — ein platter Stein, C.; — das Blatt des Messer- o. Gabelgriffes; noževe platnice, C.; — 2) der Buchdeckel; v trde platnice vezana knjiga; — 3) der Thürflügel, Cig.; — der Fensterladen, C.; — 4) = list, das Sägeblatt, Cig.; — 5) = platišče, die Radfelge, C., kajk.-Valj. (Rad); bes. die breite Felge eines unbeschienten Rades, Z.; — 6) = platenica 1), der zum Zersägen bestimmte Baumstamm, C.; — 7) der Hinterbacken: hoditi tako, da noga bije proti platnicama (der Anfersegang), Telov.; — 8) ein abschüssiger Acker unter einem Walde oder Weinberge, Hal.-C.; — 9) die vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Vrtov.-C., Rihenberk-Erj. (Torb.); prim. platenica 2); — 10) = platica 3), der Frauenfisch, der Frauennerfling (leuciscus virgo), Kostanjevica, Ljub.-Erj. (Torb.); — 11) der Blätterpilz (agaricus), Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
platníčast, adj. flach, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
platnjáča, f. = trlica (ker je iz dveh platnic), vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
plȃvta, f. der Säekorb, kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
podletẹ́ti, -ím, vb. pf. darunter fliegen, M.; ako lastavica kravo podleti, onda krava doji krvavo mleko, kajk.-Valj. (Vest.); — zmote mi tu in tam podlete, Irrthümer schleichen sich mir hie und da ein, Trst. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
podọ̑čən, -čna, adj. unter dem Auge befindlich: podočni zob = podočnik, Vest.; podočna kost, das Jochbein, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
podsẹ̑nje, n. = podstenje, der Raum am Hause unter dem Vordache (unter der Traufe), vzhŠt.-C.; (podsenje f. pl. die Laube vor dem Hause: na podsenjah, SlGor.-C. [Vest. I. 6.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pogíbati 1., -gȋbam, -bljem, vb. impf. ad poginiti; im Zugrundegehen, im Untergange begriffen sein, in Gefahr sein, C., Mik., Vest., Nov.-C.; krščanska vera pogiba in se zatira, Krelj; od lakote p., LjZv.; Vstani, otmi nas, Gospod, pogibljemo, Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pǫ́kniti, pǫ̑knem, vb. pf. = počiti 1), 2), Cig., Jan., Cig. (T.), M., DZ.; včasih je poknila kaka suha veja, Erj. (Izb. sp.); — ausbrechen: ogenj pokne sredi vasi, Vrt.; vojska pokne, Vest.; bitva pokne, Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pokoš, m. die Küchenschabe, vzhŠt., C. (Vest.); — pogl. pokož, polkož.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pokotúrniti, -ȗrnem, vb. pf. in rollende Bewegung versetzen, wälzen; p. rešeto za kom, Vest.; p. se, in rollende Bewegung gerathen, sich dahinwälzen, Prip.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pokoža, f. = polkoža, SlGor.-Caf (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
polẹ́jati, -am, vb. impf. = polivati, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pomȃnjək, -njka, m. der Mangel, der Abgang, Cig., Jan., DZ., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pomirȋtelj, m. der Beruhiger, der Friedensstifter, Vest.; — der Versöhner, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ponàjvèč, adv. = po največ, meistens, hauptsächlich, Vest., Raič (Slov.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ponarásti, -rástem, vb. pf. allmählich anwachsen, C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
popȃka, f. das Verderbnis, die Entstellung, Cig., Vest., ZgD.; — der Fehler, der Naturfehler, der Makel, C.; v popaki sem rojen, Ravn.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
popȃva, f. die Eberwurz (carlina acaulis), vzhŠt.-C.; — tudi: pǫ̑pava, pompava, (pumpava) kompava; prim. pop, Knospe, C. (Vest. I. 33.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pǫ̑pica, f. die Knospe, Jan., C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
poprẹ̑čki, adv. poprek, Mur., C., vzhŠt.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
porháti, -ȃm, vb. impf. = parati, Rož.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
posę̑bnost, f. die Besonderheit, die Eigenthümlichkeit, die Eigenheit; to ni nikakršna posebnost! das ist nichts Besonderes! — die Individualität, Cig. (T.), Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
poséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) nacheinander besiedeln: poseljena krajina, eine bewohnte Gegend, Vest.; — 2) p. se, nacheinander sich sesshaft machen: okolo mesta se p., Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
posmȓtič, m. ein nachgeborenes Kind, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
postǫ̑jka, f. = postolka, Cig., Jan., Bas., Frey. (F.), C. (Vest.); — (nam. postojnka?).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pošta -e ž vest, novica:
kadar ſo bila piſſma inu poshta im. ed. persla, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ shaloſtnishi poshte rod. ed. ena shena nemore na ſvejtu imeti ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte rod. ed. bala, katera pre hitru je pertekla ǀ na tu perderia en Correr, ter mu poshto tož. ed. perneſſe, de njegovi Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa Trinoha ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno poshto tož. ed. ǀ to veſſelo poshto tož. ed. Hzheri povej ǀ Pashe gre nasai, poshto tož. ed. Krailu opravi ǀ Na leto poſhto tož. ed. Ezecchias krajl ſe sazhne milu jokat ǀ spet Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo poshto or. ed. ǀ kaj s'ene poshte tož. mn. y noſsi tista baba ← nem. Post ‛pošta, poštna pošiljka, novica, vest’ ← it. posta < lat. posita ‛določena (mesta)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
poȗličən, -čna, adj. Gassen-, Jan., nk.; p. postopač, Vest.; — pöbelhaft, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
poviteženje, n. die Erhebung in den Ritterstand, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
povzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) zusammennehmen, Cig., Jan.; p. moč, die Kräfte zusammenraffen, Npes.-Cig.; zelišče sok iz zemlje povzame, Jap. (Prid.); — zusammenfassen, resumieren, recapitulieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Vest., Svet. (Rok.); tako je bila stvar, katero smo povzeli od kraja, Jurč.; — 2) wegnehmen: zid veliko svetlobe povzame, Svet. (Rok.); — herunterbringen (fig.), bolezen ga je povzela, C.; — entnehmen: p. kaj iz česa, Cig. (T.), nk.; folgern, Jan.; — abstrahieren, Jan.; — besedo p., das Wort nehmen, Cig., Jan., nk.; — p. glas, intonieren, Jan.; — 3) nachnehmen (merc.), Jan., Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
požrẹ́kniti, -žrẹ̑knem, vb. pf. = požreti, Ščav.-C., Mursko polje-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prákoł, m. ein abgenützter Stock oder Stecken, der Prügel, Cig., Mik., C. (Vest.), vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prasȋčkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; (prim. Vest. I. 125.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prebúrən, -rna, adj. allzustürmisch, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prècek, adv. = precej, sogleich, Dol.-Levst. (M.), Št.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
predọ̑čən, -čna, adj. vor den Augen befindlich, Mur.; — anwesend, Z., kajk.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pregrẹšíti, -ím, vb. pf. sündigen, eine Sünde begehen; vari se, da kaj ne pregrešiš! Dalm.; kaj sem pregrešil tvojemu očetu? Dalm.; p. iz človeške slabosti, Jsvkr.; — p. epigram, ein Epigramm verbrechen, Zv.; — (p. zapoved, das Gebot übertreten, vzhŠt.-Valj. [Vest.]); — (nav.) p. se, sich versündigen, moralisch fehlen; s čim sem se pregrešil? was habe ich verbrochen? p. se zoper zapoved božjo; p. se nad kom, sich an jemandem versündigen; p. se komu, sich gegen jemanden versündigen, Ravn.-Valj. (Rad); Bogu se p., Jsvkr.; — einen Diätfehler begehen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prę́ja 2., f. die Schnalle (an Kleidern, Schuhen), ogr., Rez.-C. (Vest.), Bolc-C.; — der Kettenring, C.; — prim. prega; (C. (Vest. I.) primerja: -preti, -prem).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prekŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. (einen spröden Gegenstand) entzweibrechen; suho vejo p.; — nado p., die Hoffnung knicken, SlN.-C.; samoglasnik p. (schwächen), Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prekrížiti, -im, vb. pf. = prekrižati: kruh z nožem p., kajk.-Valj. (Vest.); — p. se = prekrižati se, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
premẹ́siti, -im, vb. pf. 1) knetend durchmischen: testo dobro p.; — durchmengen: jezik je s tujkami premešen, Vest.; — 2) von neuem kneten; — 3) zu viel kneten, überkneten, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
preostȃjanje, n. das Übrigbleiben: do preostajanja, im Überfluss, Vest.; = na p., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prepoznáti, -znȃm, vb. pf. erkennen: ona je prstan taki prepoznala, vzhŠt.-Valj. (Vest.); nista ga prepoznala v tej obleki, LjZv.; p. goljufijo, Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prepríca, f.,
Vest. III. 126., pogl. prprica.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pretòk, -tǫ́ka, m. 1) der Durchfluss, der Canal, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; Sueški p., Vest.; s pretoki oskrbeti, canalisieren, Jan.; — der Flussarm, Cig., Jan.; — der Schlauch (zum Abflusse des Unrathes), Cig.; — = preliv, die Meerenge, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Flussbett, C.; — 3) die Circulation: p. krvi po životu, Mur., Cig.; — 4) das Abziehen (des Weines), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prevǫ̑dnik, m. 1) der Begleiter, der Wegweiser, Cig.; — 2) der Leiter (phys.): p. elektrike, toplote, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Vest., Vrt.; — 3) der Übersetzer, Jan.; — 4) der Indossant (bei Wechseln), DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prežę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend durchgehen, Valj. (Vest.); p. njivo, p. pot na njivi, da lahko z vozom črez njo peljejo, Ig (Dol.); — 2) im Schneiden mit der Sichel zuvorkommen: p. koga. Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
priglásiti, -im, vb. pf. 1) in Einklang bringen, accordieren (in der Musik), Cig.; — p. se, zustimmen, Vest.; — 2) p. se, sich anmelden, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prigojíti, -ím, vb. pf. 1) anerziehen: delavnost mu je bila prigojena, Vest.; — 2) durch Zucht erwerben: p. si kravo, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prigrẹ́vati, -am, vb. impf. ad prigreti; 1) zuwärmen, Cig.; — mit der Wärme zusetzen, wärmen, Mur., Cig., Jan.; warm scheinen: solnce prigreva; — 2) to mi prigreva, das macht mir bange, macht mich besorgt, Cig., Jan.; vest mi prigreva, ZgD.; bolj in bolj jima prigreva, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prijȃtar, -rja, m. = prijatelj, C., SlGor.-Vest. I. 59.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pȓlje, adv.,
nam. prvlje = prej, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.-Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.-Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — (fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; (hs.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prpríca, f. = poprica, koprica, das Quereisen im oberen Mühlsteine, die Haue, C. (Vest.), jvzhŠt.; (preprica, vzhŠt.-Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pȗrək, -rka, m. 1) das Truthuhn, Valj. (Rad); — 2) der Fichten- o. Tannenzapfen, Jan., Trst. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
puščȃd, f. etwas Widriges, Vest.; — das Ungeziefer, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ravę́na, f. = ravan, ravnina, Mur., Cig., Vest., vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
raznę́ti, -námem, vb. pf.,
Vest., pogl. sneti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
razslávljati, -am, vb. impf. ad razslaviti; allgemein berühmt machen, Mur., Cig., Jan., Vest.; očeta r., Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
raztę̑za, f. 1) die Zerdehnung (der Vocale), Vest.; — 2) die Ausdehnung, Cig., C.; po vsej raztezi, Levst. (Pril.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
rę́ga 1., f. 1) der Riss, die Spalte, Habd.-Mik., Cig., Jan., Fr.-C.; posoda je imela na vseh straneh poke in rege, Cv.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, (raga) SlGor.-C.; — 3) der Streifen, (raga) Mur., SlGor.-C., Vest., Trst. (Let.); — 4) die Grimasse, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
rẹ́pičnik, m. 1) das Repsöl, Vest.; — 2) die Balsamgarbe (achillea ageratum), M., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
rẹ̑s, m.,
Zora, Vest.; pogl. vres.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
rẹšȋtəv, -tve, f. 1) die Lösung; r. uganke; — die Auflösung (math., phil.), Cig. (T.); — 2) die Erledigung, Jan., C., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 3) die Erlösung, die Befreiung; — 4) der Wiederkauf: na r. prodati, Jap. (Sv. p.); — 5) = godovni dan, Trst. (Vest.), Savinska dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
rȋdžək, -džka, m. 1) ein fuchsfarbenes Pferd, der Fuchs, Mur., ob spodnji Dravi-C. (Vest.); — 2) ein fuchsfarbener Ochs, Hal.-C.; — 3) eine fuchsrothe Hummel, Notr.-C.; — 4) der Leindotter (camelina sativa), Jarn., Mur., Cig., Tuš. (R.), C.; — das Leimkraut (silene linicola), Josch; — piše se tudi: riček.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
rȋdžko, m. ein fuchsrothes Pferd, der Fuchs, ob spodnji Dravi-C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ročȃj, m. 1) die Handhabe, Cig., Jan., M., Vest., DZ.; der Griff, der Stiel, Cig., Št.; der Henkel, Cig., Jan.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — die Pflugsterze, Mur.-Cig., Jan.; — 2) die Armlehne, Cig., Jan.; — das Geländer, die Brustlehne, Cig., Jan.; — 3) das Gängelband der Kinder, M., Z.; — 4) = soviel man einmal auf dem Arm o. in den Armen tragen kann: r. sena, Z.; r. drv, Dol.; — r. prediva, eine Flachsreiste, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
samovelȋtelj, m. der Dictator, Cig., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
samovelȋteljstvọ, n. die Dictatur, Cig., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
segúrən 2., -rna, adj. tüchtig, vzhŠt.; žnidar je bil močen čvrstev in seguren, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); — eifrig, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sẹverjàn, -ána, m. der Nordländer, Bes., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sȋlje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.-Mik., ogr.-Mik., C.; (bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.-Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
skobrnják, m. gesprenkelter Marmor, Vest. I. 16.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.-Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
slȋvkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
slízək, -zka, adj. schlüpfrig, Mur., Cig., C., Vest.; — (nam. sklizek, Mik. [Et.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
smícati, smȋcam, -čem, vb. impf. 1) streifen, vzhŠt.; klasje s., Ähren abstreifen, C.; z nogami s., mit einem Fuß an den andern anstreifen, SlGor.-C.; — s. se, glitschen, Habd.-Mik., C.; — 2) stechen: strnišče žnjece smica, ogr.-C.; — vest ga smica, ogr.-Let., — prim. smukati, smekniti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sodnína, f. die Gerichtsgebür, Cig., Jan., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sodrȗga, f. die Genossin, Z., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sǫ́jenica, f. sojenice so bitja, ki ravnajo človeku usodo, die Schicksalsgöttinnen, Jan., Trst. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sovę̑rnik, m. der Glaubensgenosse, Cig., Jan., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
spakóta, f. die Verzerrung, C. (Vest.); — die Abscheulichkeit, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
splȃntati, -am, vb. pf. abbüßen, bezahlen, C., M.; — s. se = izpokoriti se, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
splastẹ́ti, -ím, vb. pf. sich legen und verfaulen: trava, žito pod snegom splasti, Nov.-C.; zelje je splastelo, vzhŠt.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
spǫ́cati, -pǫ̑cam, vb. pf. = spokati: kravam vime spoca, kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
spoder, adv. = spodaj, vzhŠt.-Valj. (Vest.), Npes.-Vraz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.-Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
spolǫ́vščina, f. = spolovina 1), spolovinstvo, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
srčnost ž, F
6,
affectus, -us, lubéẛan, lubau, ẛhela, luṡht,
ſarzhnúſt;
animus, miſſil, luſht, véſt,
ſerzhnúſt, ſerzè;
aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhitima, ali krizhanîe, ẛa
ſerzhnúſt dajati;
audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt,
ſerzhnúſt, junaſtvu;
magnanimitas, ſerzhnúſt;
resolutio, ſarzhnúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.-Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
stániti, stȃnem, vb. pf. 1) hintreten, (stanoti) C.; — 2) werden, geschehen, C.; — 3) = nehati, aufhören: dež stane, C.; — 4) = vstati, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
stanoviten pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.-Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.-Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
starodȃvniški, adj. alterthümlich, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.-Valj. (Vest.), BlKr.-Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
strátiti, -im, vb. pf. zugrunde richten, Jan.; huda ral mi je vole stratila, Trst. (Let.); — verwüsten, Dict.; stračena njiva, Mik.; — stračen denar, verdorbenes, ungiltiges Geld, vzhŠt.-Vest.; — vergeuden, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
stróka 1., f. 1) die Reihe: s. biserov, eine Reihe Perlen, V.-Cig.; (tudi rus.); — 2) das Hitzbläschen, C. (Vest.); — 3) die Schweinsfinne, C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
strǫ́siti, -im, vb. pf. = stresti, Mur.; ves hram se je strosil, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
svobodnorojèn, -éna, adj. freigeboren, Cig., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
svójka, f. 1) die Angehörige, Z.; — 2) ein einheimisches Wort (opp. tujka), C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
šabedráti, -ȃm, vb. impf. = švedrati, C. (prim. Vest. I. 37.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
šára 2., f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); (prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ščè, adv. = še, Vest., Rez.-Baud.; (štje, Rez.-C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.-C. (Vest.); — prim. ščirjevec 1).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
šklę́mpav, adj. hinkend, Št.-Vest., C., Trst. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
škorjančeváti se, -ȗjem se, vb. impf. neka pastirska igra, Medjimurje-Vest. 1. 110.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
šlẹ̀m, šlẹ́ma, m. 1) der Helm, Jan., Cig. (T.), Jurč. (Tug.), Vrt., Vest.; — 2) žarni šlem (neki morski polž), feuriger Ofen (cassis), Erj. (Z.); — stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
štẹ́tje, n. 1) das Zählen; die Zählung; — 2) das Lesen, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. (Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid (Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tàki, adv. = takoj, sogleich, Mur., Zora, kajk.-Vest., BlKr., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tę́ga, f. = teža, das Gewicht, Z., Vest., Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.-Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tẹlovadíšče, n. der Turnplatz, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; (hs.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.-C. (Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.-C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tòp, tópa (topà), adj. stumpf; top nož; Kako bom jaz sekal, Ko je kosa topa, Npes.-Schein.; — top kot, ein stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — stumpfsinnig, unempfindlich: top človek, Zilj.-Jarn. (Rok.), Zv.; topa vest, C.; dumm, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
trden pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
trèp 2., trépa, m. der Tölpel, der Dummkopf, C., Vest., Št.; — prim. srvn. trappe, Tropf, bav. trappal, Štrek. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
trǫ̑ška 1., f. = trošica, das Bisschen, Mur., C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tŕzək, -zka, adj. geizig, Št.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ugorək 2., -rka, m. = ogurek, die Gurke, C.; (vugorek), kajk.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ujẹ́dati, -am, vb. impf. ad ujesti; 1) beißen, Cig., Jan., M.; kače so ga ujedale, Krelj; bili so ujedani in končavani od kače, Dalm.; muhe, komarji, bolhe so gospo neusmiljeno ujedale, LjZv.; uši ga ujedajo, Kr.; — ujeda me (po trebuhu), ich habe Bauchgrimmen; — u. se, abgenützt werden: železo se ujeda, Gor.; — vest me ujeda, das Gewissen quält mich, C.; bol me v srce ujeda, C.; — 2) mit Worten sticheln: u. koga, Svet. (Rok.); — u. se, sich zanken, Cig., C., Kr.; gospodarji se z družino ujedajo, Jap. (Prid.); in Feindschaft leben, Cig., C.; — 3) u. se, eifern, zürnen, sich ärgern; u. se nad kom; — krächzen, schreien, Mur.; sova se ujeda, Cig., C.; — 4) u. se, sich abgrämen, Dict., Cig., Jan., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
upodobováłən, -łna, adj. bildend: upodobovȃłne umetnosti, Cig., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ušpíliti, -im, vb. pf. zuspitzen, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
utŕniti 2., -tȓnem, vb. pf. 1) = utrpniti, starr werden, erschlaffen, C., Z.; noge so mi utrnile, C.; — 2) sich verfinstern: solnce, mesec utrne, Hal.-C.; — 3) sterben, Šmarje (Št.)-C.; aussterben: celjski grofi so nagloma utrnili in preminili, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
útrọ, n. = jutro, ogr.-C., vzhŠt.-Vest.; za utra = zjutraj, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
uvẹkovítiti, -ȋtim, vb. pf. verewigen, Vest.; u. se, sich verewigen, Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
včàsik, adv. = včasi 2), sogleich, C., vzhŠt.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče-Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
véjst tudi véist tudi vést -i ž, v zvezi düšna vejst vest: Dobra Düsnavêszt BRM 1823, VII; Dobra düsna vêszt KAJ 1848, V; Obderſiga miloſztivno proti nyega Duſne veſzti tosbi SM 1747, 62; I düsno vêszt nyegvo zbüdjáva KAJ 1848, 3; Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ſteroga naſzleduje hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 74; Düsna vejſzt mene tou'zi BKM 1789, 14; mér düsne vejſzti KŠ 1754, 127; ſteri je pouleg düsne vejſzti zcsiſcseni KŠ 1771, A4a; med vnougim düsnevejſzti bodanyem bloudnik poſztano KM 1796, 9; Csi ſzmo pa kaj prouti naſſoj düsnoj vejſzti vcsinili KŠ 1754, 18; Mojo Düsno vejſzt doli ftisaj KŠ 1754, 256; Ár niki vdüsnoj vejſzti bolvana za koj dr'zijo KŠ 1771, 505
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vẹ́ka, f. 1) der Deckel, Jan., Mik.; — der Ofendeckel, Mur., Jan., C., Vest.; — 2) die Fallthüre, Jan., Mik.; — 3) die Fassbodendaube, C., jvzhŠt.; — 4) der Mantelkragen, C.; — 5) das Augenlid, Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vẹ̑st, -ȋ, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vest [vẹ̑st vestȋ]
samostalnik ženskega spolavest, tj. občutek o moralni vrednosti lastnega ravnanja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vest ž, F
12,
alastor, huda
véſt;
animus, miſſil, luſht,
véſt, ſerzhnúſt, ſerzè;
conscentiosus, dobre
veiſti;
conscientia, véſt;
exonerare conscientiam, teṡhavo te
veiſti odloṡhiti, prózh djati;
intemperia, -arum, tú klanîe na
veiſti, de eden néma obeniga pokoja;
me conscio, s'mojo
veiſtjo;
religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre
véſti;
scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene
veiſti, ſtraſhlive
veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán;
synderesis, klanîe laſtne
veiſti;
theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre
veiſti, Bogabojezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vest -i ž vest:
ta huda vejſt im. ed. pres vſiga konza yh bò grisla ǀ vejst im. ed. pres konza ga grise inu martra ǀ veiſt im. ed. je njega mozhnu pekla ǀ zhervie te hude vejſti rod. ed. do vekoma ga bodo griſili ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti rod. ed. gledal ǀ pres sprashovajna ſvoje veiſti rod. ed. ǀ je terbej poprej fliſsik svojo vejst tož. ed. spraſhuat ǀ ſuojo veiſt tož. ed. umadesheno noſſio ǀ ſledni imà ſam ſebe, inu ſvojo vejſt tož. ed. fliſſik ſpraſvati ǀ je imel eno teshavo na ſvoj vejſti mest. ed. ǀ veliko martro v'nijh vejsti mest. ed. pozhutio ǀ s'kakorshno vestjo or. ed. more uni rezhi, inu ſe hualit de je Christianus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.-Mik., ogr.-C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vę̑z, m. 1) = vez, f. das Band, ogr., kajk.-Valj. (Rad); — 2) eine Art Ulme, za Muro-C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vę̑zič, m. dem. vez; eine Art Ulme, Za Muro-C. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vídəm, -dma, m. der Pfarrpfründengrund, C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vȋrnat, adj. = virovit, Trst. (Let.), Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vọ̑dnat, adj. wasserreich, V.-Cig., C., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vòr, vóra, m. 1) das Blockschiff, das Floß, Pohl., Jarn., Mur., Cig., DSv.; — der Kahn, C. (Vest.); (prim. češ. vor, Floß); — 2) die Kette: kotel na voru visi, Nov.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vorcan, m. 1) die mittelst einer Schnur gefärbelte Linie am Bauholz, ogr.-C. (Vest.); — 2) das Brandmal, ogr.-C. (Vest.); — das Wundmal, C.; — (morda iz nem. Vorzeichen?).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vozȗnčək, -čka, m. das Wägelchen, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vrẹténọ, n. 1) die Handspindel, mit welcher (ohne Spinnrad) der Faden gesponnen wird; — 2) die Schraubenspindel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); die Pressschraube, Cig.; der Spindelbaum bei der Weinpresse, Mur., Dalm., Dol.; — 3) die Welle, der Wellbaum, der Haspel (als Hebezeug), V.-Cig., Jan., Frey. (Rok.), Savinska dol.; — die Mühlradwelle, Mur., Cig., Dol.; — die Glockenwelle, Cig.; übhpt. jede Welle in einer Maschinerie, Savinska dol.; — die Töpferscheibe, Cig.-Vest.; — 4) die Ruthe zum Flachsschütteln, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vȓst, -ȋ, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.-Mik., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vseoblȃst, f. die Allgewalt, Mur., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vseoblástən, -tna, adj. allgewaltig, Mur., Cig., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zabrẹ́jiti se, -brẹ̑jim se, vb. pf. trächtig werden, kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zabrnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu summen anfangen; čebela zabrni, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — zu klingen anfangen (v. einer Saite), Cig., Zv.; — glas zvonovni po ušesih zabrni, Slom.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zacẹ́liti, -im, vb. pf. 1) heil machen, heilen (trans.); rano z.; z. se, heil werden, heilen (intr.); rana se je zacelila; — 2) = zaceliti se (nam. zacẹ́lẹti); rana neče zaceliti, jvzhŠt.; noga mu je zacelila, vzhŠt.-Valj. (Vest.); prim. zaceleti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zadrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. = odreveneti, erstarren, ogr.-C., Vest.; — z. v pameti, stumpfsinnig werden, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zadušíti, -ím, vb. pf. ersticken machen; kašelj me hoče z.; dim ga bo zadušil; — ogenj, oglje z., das Feuer, die Kohlen löschen; — zadušena dolinica, ein dumpfiges Thal, Vrtov. (Km. k.); — z. vest, das Gewissen betäuben, Cig.; — z. upor, den Aufstand unterdrücken, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zaglę́dniti, -glę̑dnem, vb. pf. = zagledati, vzhŠt.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zagovoríti, -ím, vb. pf. 1) verantworten, entschuldigen, M., Rož.-M.; nemajo, s čimer bi svoje grehe zagovorili, Krelj; zagovori ti mene! Trub.; — z. se, sich entschuldigen, M.; — 2) besprechen, beschreien, beschwören, Cig.; strup z. s skrivnimi besedami, Erj. (Torb.); svete besede so škrata zagovorile, LjZv.; — tudi: z. komu, jemanden beschreien, C.; — 3) zu sprechen anfangen, Jarn.; z. s kom, Zora; Zasmeja se, zagovori, Npes.-K.; — 4) z. se, sich verabreden, sich verschwören, Mur., Cig., Jan.; Sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje Svet zanič'vati se je zagovoril, Preš.; — = zaobljubiti se: z. se Bogu in devici Mariji, da bi grehe oprostil, SlN.; — 5) z. se, sich verreden, sich versprechen, fehlreden, Mur., Cig., Jan.; ne vem, kako sem se zagovoril, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zakamenẹ́ti, -ím, vb. pf. = okameneti, Z., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zaklę̑təv, -tve, f. 1) die Verwünschung, Z.; — 2) der Schwur bei göttlicher Strafe, Cig., Vest.; — 3) die Verschwörung, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zakováti, -kújem, vb. pf. 1) einschmieden; z. koga (v spone), jemanden in Fesseln legen, Cig., Jan., Nov., Zora, Slovan; — zuschmieden, zuhämmern, zunieten, Jan. (H.); — "zakovana"! reči mora, kdor se od svoje jamice oddali, kadar kozo bijejo, Lašče-Levst. (Rok.); "moja luknja je zakovana, z zlatom zalijana", vzhŠt.-Vest.; — 2) z. konja, ein Pferd beim Beschlagen vernageln, Guts., V.-Cig., Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zanorávati, -am, vb. impf. zum Narren halten, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zaokréniti, -krę́nem, vb. pf. abbiegen, eine andere Richtung nehmen, SlN.; — z. oči, den Blick wegwenden, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zapásti, -pásem, vb. pf. 1) erspähen, gewahr werden, Jan.; — 2) verweiden (= auf der Weide verlieren): ovco z., Cig.; z. konja, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — srečo z. (verscherzen), Cig.; — 3) beim Füttern (Weiden) verderben, überfüttern, verfüttern, Cig., Jan.; zapasena zalega, die Faulbrut (der Bienen), Cig.; — zapasen, mit überfülltem Magen, Vrtov. (Km. k.); — ta jed človeka hitro zapase, diese Speise ist geil (človek ne more od nje mnogo jesti), Kras-Erj. (Torb.); — z. se, durch zu viel Speise oder eine schlechte Speise sich den Magen verderben, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); z. se z jabolki, Cig.; — 4) z. se, sich vermehren (von Thieren): pred nekaj leti v naši vodi uže ni bilo rakov, a zdaj so se spet zapasli, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zapíliti 2., -im, vb. pf. ver-, zuspunden, Cig., Vest., jvzhŠt.; — prim. pilka.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zapǫ̑ga, f. die Krümmung, C. (Vest.); — der Bug an Kleidern, SlN.-C.; — prim. zapogniti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zapojíti, -ím, vb. pf. übertränken, Cig.; — betrunken machen, berauschen, z. se, sich berauschen, Mur., vzhŠt.-Valj. (Vest.), Dol., Št.-Z., Danj. (Posv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zaràn, adv. = zarana, C., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), kajk.-Valj. (Vest.); na vse zaran, in aller Frühe, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — (zarȃn, f.: eno zaran čujejo ..., Npr.-Kres).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zarobíti 2., -ím, vb. pf. zum Sclaven machen, Vest., SlN.; gefangen nehmen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zarǫ̑čən, -čna, adj. Verlobungs-; zaročni prstan, der Verlobungsring, Danj.-M., vzhŠt.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zaškrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein klapperndes Geräusch von sich geben: vrgel ga je, da so kosti zaškrepetale, vzhŠt.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zaškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem knarrenden Laut eine Drehung bewerkstelligen, zudrehen, Cig.; z. pipo, Mur., C., vzhŠt.-Vest.; zuschrauben, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zatólči, -tółčem, vb. pf. 1) durch Schlagen schließen: s kladivom, z betom z., zuhämmern, zukeulen; — 2) hineinschlagen: z. rušino, Cig.; — einschlagen; kol z. v tla, Cig.; — einbleuen, Cig.; — 3) z. klin (žrebelj), t. j. na ostrem koncu ga potolči, verklinken, Cig.; — 4) erschlagen, vzhŠt., ogr.-Valj. (Vest.); — 5) zu schlagen anfangen: zatolklo je srce, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zavzȋmati, -mam, -mljem, vb. impf. = zavzemati, (einen Platz) einnehmen, C.; z. škofovske sedeže, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zažę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel zu weit schneiden, Z.; — 2) mit der Sichel zu schneiden anfangen: gospodar na vsakem oglu njive zažanje za jeden snop, kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zbȋrica, f. = zberica, die Collectur, Mur., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zbudíti, -ím, vb. pf. aufwecken, wecken; spečega z.; z. se, erwachen; auferwecken; — z. (se) od smrti; — (pren.) z. komu vest; — rege machen, erregen, Cig., Jan., nk.; z. pozornost, sum, nk.; verursachen, Cig.; z. glasen smeh, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zelják, m. der Krautbehälter, SlGor.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zemlja -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zemljákinja, f. 1) die Grundbesitzerin, Jan.; — 2) die Landsmännin, Habd.-Mik., Mur., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zę́za, f. 1) der Steiß des Geflügels, C.; purja, gosinja, račja, kokošinja z., Vest.; — 2) die Bachstelze, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zę́za-mǫ̑ž, m. = zezavec, Raič (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zę́zanje, n. säumiges, zögerndes Thun, Raič (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič (Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zę́zavəc, -vca, m. ein säumiger Mensch, Raič (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zgodovinopȋsje, n. = zgodopisje, Vest., Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
znave, adv.,
SlGor.-C.; pogl. iznova (znaver, vzhŠt.-Valj. [Vest.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zobáčiti, -ȃčim, vb. impf. = grabiti, rechen, C., kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zọ̑či, I.
adv. 1) ins Antlitz: komu z. povedati, ogr.-C. (Vest.); z. staneta cesarju, sie traten vor das Angesicht des Kaisers, ogr.-C. (Vest.); — 2) zugegen: z. biti, vzhŠt., ogr.-C. (Vest. I. 57.); — II. praep. c. gen., in Gegenwart, angesichts, ogr.-M.; z. mnogih velikašev, ogr.-C. (Vest.); — nam. vzoči; prim. navzoči.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zrakoplòv, -plǫ́va, m. = zrakoplav, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zrakoplǫ̑vəc, -vca, m. 1) der Aëronaut, Cig. (T.), C., Vest.; — 2) belorepi z., der weißschwänzige Tropikvogel (phaëton aethereus), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zvaríti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschweißen, dva kosa železa z.; — 2) absieden, kochen, Jan.; mleko z., vzhŠt.-Valj. (Vest.); zvarjene gobe, Danj. (Posv. p.); — brauen, Cig.; — 3) z. se, gerinnen: mleko se je zvarilo, Bolc-Erj. (Torb.); — zvarjeno mleko, Käsewasser, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zvéjst tudi zvést -i ž 1. znanje, vednost: Na zvejſzt je pa dáni Sauluſi tanács nyihov KŠ 1771, 369 2. v zvezi dušna zvest vest: Znám da mo Dusno Zveſzt vtiſis SM 1747, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zvest [zvẹ̑st]
pridevnikzvest
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zvȗnski, adj. fremd, C., kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žə̀pnọ, n. das Floßloch im Floßofen, Cig.; das Schürloch, Jan.; das Ofenloch, C.; — der Krater, Trst. (Let.), Vest., Nov.; — pogl. žekno.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.-C. (Vest.), BlKr., kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
živȋnar, -rja, m. der Viehknecht, der Hirt, M., Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žǫ̑j, m.,
ogr.-C., Vest., nam. žoh, (kakor straj nam. strah, C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žȗpnik 1., m. 1) der Pfarrer, Jan., Prip.-Mik., nk.; — hs.; — 2) eine sonnig gelegene Wiese, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žúža 1., f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn.; — der Holzwurm, C.; črv, ki vrta v surovih deblih, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.