cekín -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
daorskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [daórski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
denarski -a -o pridevnik ki se nanaša na denar; SODOBNA USTREZNICA: denarni FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kováti kújem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kôven -vna -o prid. (ō) ki se da kovati: kovna litina, med;
kovno jeklo;
železo je kovno in magnetno
♦ ekon. kovna pariteta ali kovno razmerje razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kôvnica -e ž (ȏ) delavnica, obrat za izdelovanje kovanega denarja: zlato pošiljajo v kovnice / državna kovnica / kovnica denarja // zastar. kovačnica: stopil je v kovnico po žago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kôvnica -e ž (ȏ) ~ denarja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kôvnica -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
kọ̑vnica – glej kováti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kǫ̑vnica, f. die Münzprägestätte, das Münzgebäude, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
monẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
oglêjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na Oglej: oglejska kovnica
♦ rel. oglejski patriarh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prostóst -i ž (ọ̑) stanje, lastnost prostega:a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost;
lepi dnevi prostosti so hitro minili b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost
● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih
♦ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; pravn. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.