dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

človečki1 -a -o (človečki, človecki, človejčki) pridevnik
1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
1.2 biblijsko, v zvezah človečke roke/duše/oči / človečki otroci ljudje
1.3 biblijsko, v zvezi človečko dete človek glede na svojo majhnost, nepomembnost vpričo Boga
1.4 v zvezi človečko srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človečka žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človečki / človečki sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika
1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

čakati -am nedovršni glagol
1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: čakati na glavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik
1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim
1.2 ki je materialen, v nasprotju z duhovnim
1.3 biblijsko, v zvezah človeške roke/duše / človeški otroci ljudje
1.4 v zvezi človeško srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človeška žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človeški / človeški sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 31 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

dokonjati -am (dokonati, dokonjati, dokojnati, dokojnjati, dekonati, dekonjati) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
2. kdo/kaj; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
2.2 kdo; kaj, s čim izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo; kaj, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: izkazati
5. kdo; kogatož. narediti, da ima kdo dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolniti
6. kdo; kaj, (skozi kaj) narediti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končati
7. kdo prenehati biti živ; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: 208 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

dolgo1 -ega (dolgu, dalgo) posamostaljeno
1. v zvezi po dolgem izraža razsežnost v dolžino
1.1 med dvema skrajnima koncema; SODOBNA USTREZNICA: po dolgem
1.2 v vodoravni smeri v notranjost; SODOBNA USTREZNICA: v globino
1.3 glede na obseg; SODOBNA USTREZNICA: na dolgo
2. izraža veliko razsežnost glede na trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

dvanajsti -a -o vrstilni števnik
ki v zaporedju ustreza številu dvanajst; SODOBNA USTREZNICA: dvanajsti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

erperga -e samostalnik ženskega spola
1. navadno mn. prostor za prenočevanje, začasno bivanje popotnikov, tujcev; SODOBNA USTREZNICA: prenočišče, prebivališče
2. navadno mn. kraj, kjer kdo biva; SODOBNA USTREZNICA: bivališče
FREKVENCA: 63 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

barka -e samostalnik ženskega spola
1. večje/veliko vodno plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
1.1 ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali med vesoljnim potopom
2. barka kot prispodoba krščanstva
FREKVENCA: 299 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

belialski -a -o (belialski, beliaski) pridevnik
ki se nanaša na Beliala, tj. hudiča; SODOBNA USTREZNICA: Belialov, hudičev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom
1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5. za izražanje časa
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
11.3 danes s tožilnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov
1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 pri mirovanju
1.2 ob premikanju
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5. kot veznik
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik
1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja
3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv
3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri
3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati
4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen
4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen
4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe
5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

drugi2 -a -o zaimek
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno
2. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
3. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; SODOBNA USTREZNICA: drug, drugačen
3.1 v krščanstvu, v zvezi drugi človek kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: novi človek
4. ki ni domač; SODOBNA USTREZNICA: drug, tuj
5. v zvezi z eden/en ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje; SODOBNA USTREZNICA: drugi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Število zadetkov: 18