Agulhas
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Agulhasa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
rt v Afriki
IZGOVOR: [agúljas], rodilnik [agúljasa]
BESEDOTVORJE: agulhaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

antvert1 -a (antvert, antvart) samostalnik moškega spola
besedni odziv na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovor
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
FRAZEOLOGIJA: dati antvert

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

art (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov), artič gl. rt rtič 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

art
GLEJ: rt

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

art gl. rt ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

art gl. rt itd. ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

art
GLEJ: rt

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Čeljuskin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Čeljuskina samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
ruski polarni raziskovalec
IZGOVOR: [čeljúskin], rodilnik [čeljúskina]
BESEDOTVORJE: Čeljuskinov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Čeljuskinov rt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Čeljuskinovega rta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
rt v Rusiji
IZGOVOR: [čeljúskinou̯ ə̀rt], rodilnik [čeljúskinovega ə̀rta]
BESEDOTVORJE: čeljuskinovortski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

eponím -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ert
GLEJ: rt

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ert gl. rt ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

griček gl. prenkica, rt, rtič, rtiček

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Horn
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Horna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
rt v Južni Ameriki
IZGOVOR: [hórn] in [hórən], rodilnik [hórna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izhòd Frazemi s sestavino izhòd:
izhòd iz slépe úlice, nájti izhòd iz slépe úlice, poiskáti izhòd iz slépe úlice

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Izolan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Izolana tudi Izolčan Izolčana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [izolán], rodilnik [izolána] tudi [ízolčan], rodilnik [ízolčana]
BESEDOTVORJE: Izolanov tudi Izolčanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kápa Frazemi s sestavino kápa:
iméti ga pod kápo, kápo dòl

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

nȃrt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Nórdkápp -a [ap] m, zem. i. (ọ̑ȃ) |najsevernejši rt Evrope|: na ~u
nórdkápski -a -o (ọ̑ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

objádrati -am dov. (ȃ)
1. z jadranjem priti okrog česa: trikrat je objadral otok / objadrati zemljo / objadrati pomol, rt
2. z jadranjem se izogniti: objadrati nevarne čeri
3. z jadranjem prepotovati: objadrati vso jadransko obalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

obplúti -plôvem in -plújem dov., tudi obplovíte (ú ó, ú)
1. s plutjem priti okrog česa: obpluti otok / obpluti svet, zemljo / obpluti rt
2. s plutjem se izogniti: obpluti čeri, plitvino
3. s plutjem prepotovati: obpluti vso afriško obalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Petelinji rt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Petelinjega rta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
rt v Izoli
IZGOVOR: [petelínji ə̀rt], rodilnik [petelínjega ə̀rta]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

piranski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
piranska piransko pridevnik
IZGOVOR: [piránski]
PRIMERJAJ: Piranski zaliv

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

»Piranski polotok« – mala ali velika začetnica?

Ali je piranski polotok zemljepisno lastno ime in se torej piše z veliko začetnico (Piranski polotok)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Nakljanci«, »Nakelčani« ali »Naklani«?

Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?

Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?

Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.

Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:

  • v Naklem, iz Nakla/Naklega
  • Kateri? nakelski
  • za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.

Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.

Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:

  • v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
  • Kateri? nakelski
  • prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke

Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.

Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.

V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:

  • Náku/Nákva
  • Kateri? naklansk.
  • prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke

Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:

  • Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
  • Kateri? naklanski
  • v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
  • prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke

Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:

  • Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);

  • StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);

  • Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)

  • CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani

  • PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.

Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.

Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Pridevniška oblika imena »Novigrad«

Kaj je pravilnejše novo- ali novigraški ali novo- in novigrajski?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ŕt -a m (ȓ ŕ)
skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka: objadrati rt; rti, kleči in čeri / Rt dobre nade
 
star. rt kopja konica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ŕt -a m (ȓ ŕ) objadrati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

RT -- [rətə̀] m (ə̏) registrska tona

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ŕt -a m
skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024

ȓt ŕta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

r̀t, ŕta, m. die Spitze: z. B. die Spitze des Messers, des Schwertes, Habd.-Mik.; die Felsenspitze, die Spitze eines Berges, der Gipfel, Cig., Jan., Mik.; — zemeljski r., die Landspitze, das Cap, Cig. (T.), Jes.; — prvi rt (pri ladji), der Schiffsschnabel, zadnji rt, das Schiffshintertheil, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Rtˈr̥t -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Rt dobrega upanja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rta dobrega upanja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
rt v Afriki
IZGOVOR: [ə̀rt dôbrega úpanja], rodilnik [ə̀rta dôbrega úpanja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Ŕt dôbrega úpanja -a ~ ~ m, zem. i. (ȓ ó ȗ  ŕ ó ȗ) |skrajni konec Južnoafriške republike|: na ~u ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Rt dobre nade
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rta dobre nade samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
rt v Afriki
IZGOVOR: [ə̀rt dôbre náde], rodilnik [ə̀rta dôbre náde]
USTREZNEJE: Rt dobrega upanja

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

rtìč rtíča m (ȉ í)
manjšalnica od rt: objadrati rtič / Debeli rtič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

rtȉč – glej ȓt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

rtìč, -íča, m. dem. rt; der Gipfel, der Hügel, Meg., Cig., Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

rtìč rtíča m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

rtičˈr̥tič r̥ˈtiːča m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

rtičekr̥ˈtiːčėk -čka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Savudrijski rt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Savudrijskega rta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
rt na Hrvaškem
IZGOVOR: [savúdrijski ə̀rt], rodilnik [savúdrijskega ə̀rta]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Séverni ŕt -ega -a m, zem. i. (ẹ́ ȓ  ẹ́ ŕ) |rt na norveškem otoku|: na ~em ~u
severnoŕtski -a -o (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Trafálgar -ja m s -em zem. i. (ȃ) |rt na jugu Španije|: na ~u; bitka pri ~u
trafálgarski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Ukrajinska in beloruska imena: uporabiti ruski zapis ali ne?

Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Število zadetkov: 46