Tiskanje

altar -ja/-a samostalnik moškega spola

1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar

1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar

1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa

2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar

3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar

FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih

TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola

1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo

2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo

FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bátrivno prisl.
1. pogumno: bátrivno dopreneſzé KM 1783, 101; Csi Bogá bátrivno vadlüjemo KMS 1780, 40; 'zivéte, Vu grejhi bátrivno BKM 1789, 10; bátrivno je gláſzo Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 122; neſztanoma bátrivno na pomoucss SIZ 1807, 6; po cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38
2. mirno, varno: tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 118; i têlo moje bode bátrivno pocsivalo TA 1848, 11
3. z zaupanjem: ino kai ga mámo bátrivno proſziti TF 1715, 26; Bátrivno jo dájte te nyemi SŠ 1796, 167

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

blážiti, -im, vb. impf. 1) veredeln, mild stimmen (um, srce), Cig. (T.), C., nk.; — 2) glücklich machen, beseligen, Cig., Jan., C.; — bl. telo, erquicken, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bolehast -a -o pridevnik

ki zaradi določene motnje ne deluje pravilno; SODOBNA USTREZNICA: bolan

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika

1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje

2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje

4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev

FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik

1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji

6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji

FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd

TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

brezglàvi -a -o prid. brezglav: májo brezgláve telo AI 1878, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

brzdáti 1., -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Burovec [būrovǝc] samostalnik moškega spola

ozvezdje Veliki voz

PRIMERJAJ: Burovska kola, Burovž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Burovska kola [būrovska kọ́la] množinska samostalniška zveza srednjega spola

ozvezdje Veliki voz

PRIMERJAJ: Burovec, Burovž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Burovž [búrovž] samostalnik moškega spola

zvezda Severnica

PRIMERJAJ: Burovec, Burovska kola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

cácati, -am, vb. impf. 1) kleistern, schmieren, Guts., Mur.; — 2) verzärteln: svoje telo c., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

cartan -a -o pridevnik

1. ki ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen

2. ki vzbuja občudovanje zaradi

2.1 lepote, popolnosti; SODOBNA USTREZNICA: lep

2.2 nežnosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen

2.3 prijetnosti, blagosti; SODOBNA USTREZNICA: prijeten, blag

3. ki zaradi mladosti, nedoraslosti ne dosega navadne stopnje moči, izkušenosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen, šibek

FREKVENCA: 23 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

častit -a -o (častit, čestit) pridevnik

1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan

1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden

2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen

3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten

4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan

5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola

1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek

1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek

1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek

1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo

1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša

1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov

2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik

2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti

2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja

2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti

2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan

2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški

2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi

3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod

FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih

TERMINOLOGIJA: nov/novi človek, postati/ratati človek, (pravi) Bog ino (pravi) človek / Bog človek, stari človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Danica [daníca] samostalnik ženskega spola

zvezda Danica, tj. planet Venera na jutranjem nebu

PRIMERJAJ: Jutrnjica2, Krasnica, Mračnica, Mrakonos, Večernica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

deležen2 -žna -o (diležin, diležen, diležan, deležan, deležen, dejležen*) pridevnik

1. v povedkovni rabi, česa, od česa, (skozi kaj) ki kaj dobi, doživi; SODOBNA USTREZNICA: deležen

1.1 koga/česa, (skozi kaj, s čim) ki pridobi rezultat dejavnosti, zmožnosti koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: deležen

2. česa, na čem, (s kom) ki sodeluje v kakšni dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeležen

FREKVENCA: 276 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

disputirati -am (disputirati, dišputirati) nedovršni glagol

1. kdo; od koga/česa, (iz česa), kaj, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati

1.1 kdo; od česa izmenjavati mnenja o kakem vprašanju v obliki disputa; SODOBNA USTREZNICA: disputirati

1.2 kdo; od česa, kaj obravnavati kako intelektualno ali moralno vprašanje z različnih vidikov v mislih ali pisani besedi

1.3 kdo; od česa, kaj, s kom izmenjavati mnenja sploh

1.4 kdo; od česa, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se

2. kdo; zoper koga izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

FREKVENCA: 58 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dokler (dokler, dokljer) veznik

1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezah dokler – dotle, dokler – tako za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler

1.1 v zvezah s koli, godi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti trajanja odvisnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler

2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler

2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dokler, v TPo 1595 pogosto v zvezi dokler da

2.2 z zanikanim glagolom

3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko

4. v vzročnih odvisnih stavkih, po vzoru pomenskih možnosti nemškega veznika dieweil za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker

FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dolgost -i (dolgost, dolgust) samostalnik ženskega spola

1. razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolžina

2. človeško telo glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: postava

3. velikost trajanja v času; SODOBNA USTREZNICA: dolžina

FREKVENCA: 22 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dolipoklecovati -ujem nedovršni glagol

kdo; (pred kom) postavljati telo v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage, v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: poklekovati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dolipokleknejoč (dolipoklekneoč) deležje

takó, da je telo postavljeno v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage, v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: klečoč

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dolipoklekniti -em (dolipoklekniti, dolipoklegniti°) dovršni glagol

1. kdo postaviti telo v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti

1.1 kdo; (na kaj) postaviti telo v tak položaj v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti

FREKVENCA: 42 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

drag -a -o pridevnik

1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag

1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen

1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja

2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen

2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten

2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti

3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub

4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek

5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže

FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih

FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga

TERMINOLOGIJA: drago korenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik

1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni

1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen

1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni

1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični

2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski

2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski

3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih

TERMINOLOGIJA: duhovne postave/pravde

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik

1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini

1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en

1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno

2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen

2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok

2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen

3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten

3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen

4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto

5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan

5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih

TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

elipsoīd, m. pakrožno telo, das Ellipsoid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

golern, adj. gol golern, ganz nackt: golo golerno telo, ogr.-C.; — prim. golehrn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gòri opràviti ~ oprávim dov. vzravnati, dvigniti: gori je oprávim KŠ 1771, 389; Goszpod podpera vsze i gori oprávi vsze pobite TA 1848, 118; Opravi me nazáj gori i ozdravi me KŠ 1754, 242; I priavſi ga za dejſzno rokou gori ga je opravo KŠ 1771, 348; Bog têlo v-zemlo poſztávi, I potom gori oprávi BRM 1823, 24
gòri opràviti se ~ oprávim se vzravnati se, dvigniti se: nej ſze je mogla nikako gori opraviti KŠ 1771, 216; I gori ſze je opravo te mertvecz KŠ 1771, 188; Opravi ſze gori záto oh Bo'ze BKM 1789, 327; i kak da bi ſze moj ſznop gori opravo, i kumeſz ſztáo KM 1796, 24; Pá ſze je gori opravio BRM 1823, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Gostosevčiči [gostosẹ̑včiči] množinski samostalnik moškega spola

ozvezdje Gostosevci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.-Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.-M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Hervor [hervȍr

] samostalnik moškega spola

zvezda Severnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hodník 2., m. die Rupfenleinwand, die Wergleinwand, grobe Leinwand; srajca iz hodnika; telo v hodnik obleči, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.-Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.-nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

izobráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) formen, gestalten, Mur., Cig., Jan.; Bog izobrazi lepo človeško telo, Ravn.; — ausbilden (den Geist), izobražen, gebildet, Cig., Jan., M., nk.; — 2) bildlich darstellen, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

izúriti, -ȗrim, vb. pf. geübt machen, einüben, ausbilden: i. koga v čem, Cig., Jan., nk.; i. telo, den Körper ausbilden, Cig.; i. um, den Verstand üben, ausbilden, Cig.; i. se, sich einüben, sich einschießen, sich ausbilden, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jèlo -a s jed, hrana: Étel, jelo, hrána AIN 1876, 33; csi jelo ſzpáka brata mojega, ne bom jo KŠ 1771, 505; poſztne dni i od drügoga ſze moremo zdr'sávati, nájmre drügoga do ſzitoſzti jela KMK 1780, 55; Za jelo i pitvino: Jaſz tebi dájem hválo KŠ 1754, 259; to teſztou ſzam ſzpekla, i ſz-toga je grátao na ſzlejdnye za jelo valen zdrav krüh KM 1790, 30; Cslovecso têlo razlocsno jelo potrebüje AIP 1876, br. 5, 7; Vu kljeti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7; Po jeli pa etak Bôgi hválo dávamo BJ 1886, 8; Pred jelom záto etak molimo BJ 1886, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jopa [jọ́pa] samostalnik ženskega spola

žensko vrhnje oblačilo; jopa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Jutrnjica2 [jȗtrnjica] samostalnik ženskega spola

zvezda Danica, tj. Venera na jutranjem nebu

PRIMERJAJ: Danica, Krasnica, Mračnica, Mrakonos, Večernica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

k predl. z daj.
1. k, za izražanje cilja, ki ga gibanje doseže: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; ino me kfriſkim vodám pela ABC 1725, A8b; lüſztvo ſze pribli'záva kmeni KŠ 1754, 13; prineſzli ſzo knyemi vſze betésne KŠ 1771, 49; cslovik .. i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 585; püſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); Hotte veli kmeni BKM 1789, 9; Ar v-nebéſza pojdemo k-Bouguvi SŠ 1796, 7; je nyou k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; szo roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7; vszaki ednoga poszlanika k hercegovinancom poszlo AI 1875, kaz. br. 3; gda bi se že kšoli približávala BJ 1886, 5; tvoje dobrote dári kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi KŠ 1754, 41; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; bi mogoucse bilou Szloveni k-znanyi vogrszke rejcsi pridti KOJ 1833, XVI; kak k brati szem sze pridrü'zo TA 1848, 27; po etoj póuti vküpidévcsi k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1; pren. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93
2. za izražanje splošne usmerjenosti: obrnés nyéh od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; ſtera je brod Krete glédecsi kpodnévi i kvecséri KŠ 1771, 424
3. za izražanje usmerjenosti dejanja: ino je erkla k-ſeni SM 1747, 5; vu naſi molitvaj k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; Ar ſze zſzrczom vörje kpraviczi KŠ 1771, 470; vi ſzami glédajte ktomi KŠ 1771, 398; naj ſze dobro k-ſzmrti morem pripraviti KM 1783, 90; knám vö ſzkázano dobrouto BKM 1789, 6b; ſze je dobrouta Bo'sa vö ſzkázala k-národi SIZ 1807, 8; lübézen kmeni ino kvſzeim greiſnim lüdém TF 1715, 41; nai meni onih dári haſznio na terdno vöro ktebi SM 1747, 50; lubéznoſzt kmeni SM 1747, 41; bode lubézen knyim ſzka'zuvao KŠ 1754, 221; lubézen ſzo meli kJezuſi KŠ 1771, 339; da tvojo knám ocsinſzko dobro volo ſzpoznamo KŠ 1771, 844; tvoja k-nám ſzkázana lübav KM 1783, 158; Knyemi ſzi ſzkázao tvo volo BKM 1789, 4; ſzam pripravo, ino mojo dobro-volo k-nyemi SIZ 1807, 38; Lübéznoſzt k-Bôgi BRM 1823, VI; Pokornoszt k-Bôgi KAJ 1848, 186; veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; Pavla apostola k-Filippénczom piszani liszt KŠ 1771, 589; potrplivi bojte kvſzejm KŠ 1754, 103; i k-ſzmrti je pobio jezero Filiſzteuſſov KM 1796, 49; szo vsze okoline k-püscsávi napravili KOJ 1848, 80; proſzo ſze je k-Czaſzari KM 1796, 129
4. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: katechiſmus, kſteromi ſze je vecs rédov priverglo TF 1715, 9; ktomi odeteu dáva TF 1715, 21; ne racsunai knyim mene SM 1747, 68; Ktomi escse tudi ſzem djáo Pridavek KŠ 1754, 8b; kſteroga 'zitki ſzi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; ka bi ſze zracsúnali k-tvojim ſzvéczom KM 1783, 24; i niſtere znouvics obrnyene [pesmi], czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; kaj bi mi cseri k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; K-tomi szta obá jáko velikiva szirmáka bilá KAJ 1870, 37; ſztotnik je krokám dáo vitézov poglavniki vouznike KŠ 1771, 428; Ali mi ſzmo dönok k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48
5. za izražanje namena: Naſſega Goſzpodna Teilo nám gréiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; On je ſzvojim kpomoucsi SM 1747, 253; je on vſzejh Goſzpoud, bogat kvſzejm KŠ 1771, 471; ſzi ſze nám naroudo k-veſzélji KM 1783, 234; je bio ſteri med Izraëlſzkimi Králmi k-csemi KM 1796, 96; bio ſzam vam k-radoſzti SŠ 1796, 76; Vera K-dobromi deli prilocsna BRM 1823, 2; poloobdelavczi plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Boj k-poszvêti vszemi szvêti KAJ 1848, 123; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; pridi nam k pomôcsi TA 1848, 66; K-brojenyi pa nema vôle KAJ 1870, 9; i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; da ſzo ſzi vnougi krokám vzéli vréd ſzpraviti prepovidávanye KŠ 1771, 161
6. za izražanje pripadnosti: ſtere neſzmejmo 'zeleti? vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; tak vszi szlisimo k-ednomi obcsinszkomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; k prvomi šeregi se lišijo hrbtenični AI 1878, 5; i nyidva k rodovini slišita BJ 1886, 10
7. za izražanje vzroka: moreio ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Boga kpómocsi zovimo SM 1747, 81; Bilou je pa priprávlanye k-Vüzmi KŠ 1771, 329; liki je kralüvao grejh k-ſzmrti KŠ 1771, 458
8. za izražanje časovne, krajevne bližine: ár je szuncze 'ze kvecséri KŠ 1771, 256; K-novomi leti sze dr'zina prminyáva AIN 1876, 24; Bila pa je Bethánia blüzi k-Jeru'zálemi KŠ 1771, 304; nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto kednomi 'zlaki i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; eden kdrügomi lübezniven KŠ 1754, 41
9. za izražanje podobnosti: tejlo, da bode priſzpodobno kodicsenomi nyegovomi tejli KŠ 1754, 140; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko, kZerni horcsicsnomi KŠ 1771, 44; Mi lidjé ſzmo ktomi, ka je Dühovno, neſzpodobni BKM 1789, 178; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kòžüh -a m kožuh: Bunda; kosüh, december KOJ 1833, 153; je ſzamo skricz nyegovoga ko'süa odrezao KM 1796, 59; telo [krta], štero je pokrito s čarno-žamatnim kožühom AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Kraljemoč [kraljemȍč

] samostalnik moškega spola

bog Jupiter
planet Jupiter

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Krasnica [krasníca] samostalnik ženskega spola

planet Venera

PRIMERJAJ: Danica, Jutrnjica2, Mrakonos, Mračnica, Večernica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

krátek -tka -o prid.
1. kratek, ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost: nogé so krátke AI 1878, 10; Má krátke nogé AI 1878, 10; telo na krátki nogáj AI 1878, 10; jazbičar s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8
2. ki traja razmeroma malo časa: Ov dén krátek bode BKM 1789, 19; ka ſzem tak hüdou ete krátko krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240; Za krátko vrêmen se je pisati ino čteti navčila BJ 1886, 4; a po etom ſzveczkom krátkom ſitki vidimo SM 1747, 55; Po krátkom vremeni AI 1875, kaz. br. 7; ſzkrátkim 'zitkom ka ſzo ſze nej mogli povrnouti KŠ 1754, 35
3. ki je po obsegu omejen: Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25; touie tou krátki návuk vöre kerſchánſzke TF 1715, 1; Vöre krsztsánszke krátki návuk KŠ 1754, 2a; Krátki návuk KM 1790, 16; Krátki návuk Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, I; Krátka ſumma vſzega ſzvétoga piſzma TF 1715, 20; ſzvétoga piſzma práva i krátka ſumma KŠ 1754, 5; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Krſztsánſzke vöre krátko vcsenyé KŠ 1754, 5; Krátko Preporácsanye k-ſz. Jó'sefi KM 1783, 89; Ktomi escse tüdi ſzem djáo eden krátki Prídavek KŠ 1754, 8b; eto krátko molitev .. blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; sze z-krátkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; vu kterom i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1
4. v zvezi kratki glasnik kratki samoglasnik: sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; Na krátke, kaka: a, e AIN 1876, 6
kratkéjši -a -e krajši: Menye szoldákov i na kratkése vremen dr'zati AIP 1876, br. 6, 7
kràčiši -a -e krajši: Toti je ete szvetli ali szuncsni dén gde dugsi, gde kratsisi KAJ 1870, 158; Eden centimeter doszta kracsisi, kak eden pálec AI 1875, kaz. br.; Na jésen so dnévje kračiši BJ 1886, 38; Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KMK 1780, 35; geto szo proti jeszeni dnévi kratsisi KAJ 1870, 122; ki ſzo pa kracſisa piſzma nám niháli KM 1796, 74
nájkràčiši -a -e najkrajši: szo oni náj krátscise-szvetlou namejnili piszati KOJ 1833, IIII
krátki -a -o sam. kratki: po krátkom lepse právimo etak KOJ 1833, 100; bi mogao poulek pogodbe pred krátkim pridobiti KOJ 1848, 81
kráči -a -e sam. krajši: csi je ſto ſteo na kráczi vſzo necsiſztoucso vö povedati KŠ 1771, 487
kràčiši -a -e sam. krajši: Sámuel to krátsiso potégnovsi pobegne KOJ 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

krhkóči -a -e prid. krhek, slaboten: 'Zitka Goſzpôd! jáko ſzem krhkôcsi BRM 1823, 211; Ne szi ti práh krhkôcsi KAJ 1848, 209; Têlo mi je krhkôcse BRM 1823, 374

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

krìti kríjem nedov. pokrivati: Födni, krijem -iti AIN 1876, 62; Njegovo telo krije debela, razpokana koža AI 1878, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kŕma 1., f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.-Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kùča -e ž
1. koča: Kunyhó; kucsa KOJ 1833, 164; A gunyhó, kucsa AIN 1876, 12; kama mo jo neszo, ér sze me kucsa podérala AIP 1876, br. 3, 7
2. dom, posvetovalno ali zakonodajno telo: Pokedôp poszlavcov-kucsa neima .. nemore szkoncsanya doprneszti AI 1875, kaz. br. 2; Csibi sze od kucse vecsevnoszti táksi goripisz narédo AI 1875, kaz. br. 2; Poszlavci i velikási szvojo kucso idévsi i nam sze je králeszka rêcs razglászila AI 1875, kaz. br. 1; poszlavci v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Kuzlak [kuzlák

] samostalnik moškega spola

zvezda Sirius, Sirij

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lázenje -a s lazenje, plazenje: njegovo [krtovo] valjasto telo se najbole priprávi za lazenje po zvoranoj lüknji AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Lel [

] samostalnik moškega spola

zvezda Kastor v ozvezdju Dvojčka

PRIMERJAJ: Polel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lukovica [lúkovica] samostalnik ženskega spola

astronomski observatorij, zvezdoglednica

PRIMERJAJ: zvezdarna, zvezdogledarna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Luna [lúna] samostalnik ženskega spola

Zemljin satelit, Mesec, Luna

PRIMERJAJ: Mesec2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

medínski -a -o prid. kovinski: Telo [kačjega pastirja] se sveti medinske fárbe AI 1878, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

méjsec in mésec -a m
1. mesec, nebesno telo: Luna Mejſzecz KMS 1780, A7; Mejſzecz Hold KM 1790, 92(a); Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; i mejſzecz nedá ſzvetloſzti ſzvoje KŠ 1771, 81; Mejſzecz ſzvoje ponávlanye BKM 1789, 5; Nej nyemi trbej mejſzecza KŠ 1754, 273; je ſztvouro Boug mejſzecz KM 1796, 4; vidim mêszecz TA 1848, 7; mêszec AIN 1876, 11
2. časovna enota: Menſis Mejſzecz KM 1790, A8; Mejſzecz Hónap KM 1790, 94; Hónap, mêszec AIN 1876, 42; Ivánscseka Mejſzecza 29toga dnéva KM 1796, 131; vu 7-leti, na 6. mejſecz Proſzincza KŠ 1771, 432; Nero od pörgarov na drügi mejſzecz nagányani ſze je vmouro KŠ 1771, 433; ete meszec szlednye dni AI 1875, kaz. br. 8; prisesznom meszeci AI 1875, kaz. br. 8; kaj ſzo eſcse ſtirje mejſzeczi KŠ 1771, 276; terjé mêsecje spádnejo BJ 1886, 36; edno leto i séſzt mejſzeczov KŠ 1771, 398; Oh keliko mejszeczov KM 1783, 198; Dnéve zdr'závate, i mejſzecze KŠ 1771, 565

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Mesec2 [mẹ̑sǝc] (Mensec, Mesenc) samostalnik moškega spola

Zemljin satelit, Mesec, Luna

PRIMERJAJ: Luna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

meso -a s 1. meso: shupa ſe reslye meſſu im. ed. ſe v' pepeli povala ǀ sposnaj de je bilu domazhe, niKar divje meſsu im. ed. ǀ Kadai nar vezh Meſſarij meſſa rod. ed. ſiſezhejo ǀ ſi s'meſsa rod. ed., inu krij, nikar s'kamjna, ſi na semli, nikar v' Nebeſsijh ǀ s'jutrai, inu s'vezher Eliaſu meſſu tož. ed., inu kruh ſo noſſili ǀ v'Postu taku dobru meſsu tož. ed. jejsh, kakor o Pustu ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem meſsam or. ed. ǀ dusho pak vidit memorimo, dokler s' meſſom or. ed. je pokrita 2. človeško telo: meſſu im. ed. skuſi zartlaine zhloveka ſapele ǀ s'kruha rata S: Meſsu im. ed., s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ karkuli messu im. ed., ali telu shelij, temu nemorio odpovedat ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom tiga ſveta, inu meſſa rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa rod. ed., inu svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe s'kuſi strah Boshij ǀ je bila vſa podana lushtam tiga meſa rod. ed. ǀ taiſti kateri menio hudizhu, inu lushtam ſvojga meſſà rod. ed. ǀ per luſtah tiga ſapelaviga meſsà rod. ed. ǀ raishi hozheo ſvejtu shlushit, kateri ogolufa; meſsi daj. ed., kateru dusho umadesha ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu tož. ed., inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ je tudi terbej de ti zhistu, inu brumnu shivish, de tuoje meſsu tož. ed. s'postam noter dershish V primerih, kot je zadnji zapis pod prvim pomenom, ni mogoče ločiti med obema pomenoma.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mèti mám nedov.
1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110
4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39
5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91
6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38
8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22
mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26
majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

moríłən, -łna, adj. Mord-, mordend, mörderisch, Cig., Jan., nk.; aufreibend, zugrunde richtend: samota je morilna za dušo in telo, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Mračnica [mračníca] samostalnik ženskega spola

zvezda Večernica, tj. planet Venera na večernem nebu

PRIMERJAJ: Danica, Jutrnjica2, Krasnica, Mrakonos, Večernica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Mrakonos [mrakonȍs] samostalnik moškega spola

zvezda Večernica, tj. planet Venera na večernem nebu

PRIMERJAJ: Danica, Jutrnjica2, Krasnica, Mračnica, Večernica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, ogr.-M.; mrtelno telo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mrtváški, adj. 1) Todten-, Leichen, leichenartig; m. prt, m. duh; — 2) sterblich: mrtvaško telo, mrtvaški človek, Dalm., Kast., Jsvkr.; mrtvaško življenje, Bas.; — 3) tödtlich: mrtvaško sovražiti, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mrtvíčiti, -ȋčim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

namèstiti -im dov. namestiti, položiti: ete zaiméne oszêb pred vrêmena-recsjôv name-sztiti AIN 1876, 48; Kralica vênec na mrtvo telo namesztila AIP 1876, br. 2, 1
namèščeni in namèstjeni -a -o
1. položen, postavljen: I zacsüla, ka rô'za na krilo mlado'zenca namesztsena AIP 1876, br. 2, 6
2. zastopan: ka po eti tri kotrig veliki, szrednyi i máli poszesztvari namesztjeni bodo AI 1875, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

obràščeni tudi obràšeni -a -o prid. obraščen, poraščen: i têlo nyemi (krtu) je z-koszminyem obraseno KAJ 1870, 151; Cêlo moje têlo je z-kô'zov obraseno KAJ 1870, 30; Nyé sibje i vêje je z-trnyem obraseno KAJ 1870, 18; nakonci ograda jeszte edno meszto z-korinami obrascseno AIP 1876, br. 2, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

obrẹmę́njati, -am, vb. impf. ad obremeniti; belasten, Cig., DZ., nk.; o. državno blagajnico, DZ.; telo, ki me obremenja in teži, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

obstárati -am dov. postarati se, ostareti: Avalni; obsztárati KOJ 1833, 151; geto mladoszt nigdár ne obsztára KM 1783, 184; Dête szem bio, ino szem obsztarao TA 1848, 30; Gda bi 'ſe Jóſue mocsno obſztarao, vküp je zézvao KM 1796, 45; Prepadno mi je obráz moj i obsztarao TA 1848, 5; Ár ſzam jaſz Sztar i 'zena moja je obſztárala vu dnévi ſzvoji KŠ 1771, 162; Na ſzprhlivoſzt vlecsé tak to lêpo têlo, Kak ono, stero je obſztáralo czêlo BRM 1823, 210

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

odíčiti, -dȋčim, vb. pf. schmücken, M., Let.; — verklären, verherrlichen, M., ogr.-Let.; odičeno telo, C.; odičena majka božja, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

òn 1., óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren (bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.-Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.-Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.-Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.-Mik.; (gen.: da je sestre! Met.-Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

oslepǜvati -ǘjem nedov. povzročati, da kdo ne more razsodno misliti: Têlo, i telovna 'zelnoſzt Nam pamet oſzlepüje BRM 1823, 141

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

planet [planẹ̑t] samostalnik moškega spola

planet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

planet -a m premično nebesno telo: Daniza je ta ner sfetlejshi v' mej ſvejſdamy, inu ſonze v' mej Planeti or. mn. (III, 283) ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti or. mn. (I/1, 117) ← lat. planēta ‛planet, zvezda premičnica’ ← gr. (ἀστήρ) πλανήτης

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

plavàča -e ž plavut: Njegovo telo [kitovo] má velke prednje plavače AI 1878, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.-Let., Gor.-Levst. (Glas.), Ben.-Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)-Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

počinóuti -ém dov.
1. odpočiti se zaradi telesne sprostitve, okrepitve: Nyugodni; pocsinouti szi KOJ 1833, 167; Gdebi mogo ſztán meti, Ino ſzi pocsinouti SM 1747, 71; Dabi ſzi po vnougom deli Pocsinouti ſzlatko mogli KŠ 1754, 261; Ino za volo mále bliſkajcze nemres pocſinouti BKM 1789, 444; Naj vu radoſzti pridem kvám po vouli Bo'zoj i zvamivrét ſzi pocsiném KŠ 1771, 484; Têlo szi vu szne pocsiné KAJ 1870, 48; Naj ſzi dr'zina i 'zivina od dela pocsiné KŠ 1754, 26; naj ſzi moje tejlo pocſiné KM 1783, 172; Ocsa moj, ſzplacsa ſzi pocsini SŠ 1796, 78; hodte vi ſzami odſzébe vu püſzto meſzto i pocsinte ſzi KŠ 1771, 120; Matere pocsinte od placsa SŠ 1796, 21; i on ſzi je pocsino od dejl ſzvoji KŠ 1771, 677
2. odpočiti se duhovno: naj morem vu mojem Bougi ſzi pocſinouti KM 1783, 220; Ki dobro dusno veszt má, On szi vu kaksté vihéri Pocsinôti má vu miri KAJ 1848, 239; Da bláj'zeno vö preminém, Vtvojoj krvi ſzi pocſiném BKM 1789, 404; i pocsinés ſzi vu právdi KŠ 1771, 451; Zaiſtino veli Düh: ka ſzi pocsinéjo od nepravicz ſzvoji KŠ 1771, 792; I, csi bode tam ſzin méra, pocſiné nad nyim mér vas KŠ 1771, 202; Ete je Szin moj lübléni, vſterom ſzam ſzi pocsino KŠ 1754, 90; tou je moj ſzin, Vkom ſzam ſzi jaſz pocsino BKM 1789, 227; Ka ſzi ſzi vtvojem králi ti pocsino BKM 1789, 271; kaj ſzo ſzi ti ſzvéti ſzrczá pocsinoula po tebi, brat KŠ 1771, 665
3. biti mrtev, pokopan: Ah! gda ſze jaſz vu grob ſzránim, Gde ſzi lipou pocsiném KŠ 1754, 261; Vgrobi gda ſzi pocſinés BKM 1789, 106; Po vnougom trüdi ſzi pri Bougi pocsinés SŠ 1796, 83; Gda ſzi v-grobi pocsinés BRM 1823, 76
počínjeni -a -o spočit: ovcsár i pesz vöideta pred pocsinyenov csrêdov na paso KAJ 1870, 140

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

počívati -am in -lem nedov.
1. počivati, ne opravljati kake dejavnosti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: Pocsivati Nyugadni KM 1790, 93a; kak dabi szi steli pocsivati nad nyimi KOJ 1833, 8; ſzo mrmrali govorécsi: kaj je k-grejsnomi mou'zi ſou notri pocsivat KŠ 1771, 234; od nepriátelov Vméri pocsivam SM 1747, 76; od nepriátelov Vméri pocsivam BKM 1789, 280; pocsivam v-poſzteli SŠ 1796, 102; naj tebé zdiháva, gda tejlo pocsiva KŠ 1754, 227; Natura pocsiva AIN 1876, 9; i na krátki nogáj počiva AI 1878, 10; Zdaj pocsivajo lidjé KŠ 1754, 249; Roké njim počivajo BJ 1886, 3; I ercsém düſi mojoj: pocsivaj ſzi KŠ 1771, 212; A ſzédmi dén pocsivaj BKM 1789, 181; ercsé nyim: ſzpite nadale ino pocsivajte KŠ 1771, 90; i povejdano nyim je, naj pocsivajo eſcse edno malo vrejmena KŠ 1771, 777; ino bi szi pod nyé peroutami pocsivali KOJ 1833, XI; escse pa i tejlo moje bode pocsivalo vu vüpanyi KŠ 1771, 346; pren. kai ni vrág ne pocſiva SM 1747, 42; Ár te dike i Bogá Düh nad vami pocsiva KŠ 1771, 712
2. biti mrtev, pokopan: Vupajte ſze! Pocsiva, Potom gori ſztáne BRM 1823, 48; odicseni Bo'zi pocsivajo KŠ 1754, 130; Naj telo pocsiva, Vzemli KŠ 1754, 5; I vſze vörne düſicze naj pocsivajo vu méri KMK 1780, 102; Da bi pri nyem pocſivao BKM 1789, 17; Oſztani, moj Boug zmenom Gda bom pocſivo vu kmiczi BKM 1789, 387
počivajóuči tudi počivajéči -a -e počivajoč: po dokoncsanom dnésnyem deli pocsivajôcsi rad bi zazvedo od nyaga szlisejôcse dugovány AI 1875, kaz. br. 1; vari me pocsivajoucsega KMK 1780, 104
počivajóuči tudi počivajéči -a -e sam. umrli, pokojni: ſteroje vkriſtuſſi pocſivajoucſi D.L.M. ſzpiſzao TF 1715, 36; katechiſmus vkriſtuſſi pocſivajécſega D.L.M. preloſo TF 1715, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

podložíti, -ím, vb. pf. 1) darunter legen, unterlegen; kamen p. pod kolo, da voz nazaj ne sili; — unterschieben, Cig., Jan.; — 2) unterfuttern, ausfuttern (z. B. ein Kleid), Cig., Jan.; — 3) unterthänig machen: telo duši p., Vrt.; — p. se, sich unterwerfen: p. se cerkveni oblasti, SlN.; ponižno se p. in molčati, Cv.; — 4) p. se, sich obligieren, garantieren, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

podvézati -véžem dov. podvezati: paziti trbej, ka se telo pri rani močno podvéže AI 1878, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pohábiti, -hȃbim, vb. pf. beschädigen, verletzen (bes. am Körper); pohabljeno oko, Žnid.; sam sebi ude p., sich selbst verstümmeln, Levst. (Nauk); p. se, sich beschädigen; pohabljen, verkrüppelt, Št.; želodec p., den Magen verderben, Vrtov., Cig., Jan.; telo, po hudi bolezni močno pohabljeno, Vrtov. (Km. k.); — kar vsem rabi, to se kmalu pohabi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — schänden: p. dekle, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pokrìti -kríjem dov. pokriti: Szvojimi rokámi tvo glávo pokrije BKM 1789, 160; on svojo hižo slamov ali zterstjom pokrije BJ 1886, 7; I pokrili ſzo ga KŠ 1771, 249; pren. I pokri ſziná 'znyimi KŠ 1754, 251; Pokrí me z-plaſcsom tvoje ſz. miloſcse KMK 1780, 103; pokrí me z-blagoszlovom KM 1783, 228; Z blagoſzlovom me pokrí BKM 1789, 375; Teda zacsnete praviti gumilam, pokrite náſz KŠ 1771, 252; Szkou'zov i zmeſzom ſzi me pokrio KŠ 1754, 90
pokrìti se -kríjem se pokriti se: Ár csi ſze ne pokrije 'zena KŠ 1771, 511; nepokrij sze, dokecs ti nevelijo KOJ 1845, 28
pokrìti -a -o pokrit: Ovo ſzto ti je pokriti KŠ 1754, 258; krüsnim pokrit kejpom KM 1783, 121; telo, štero je pokrito s kožühom AI 1878, 10; sz-kalpagom pokritov glávov AI 1875, kaz. br. 1; pren. Blásen je, steroga grehi ſzo pokriti SM 1747, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Polel [

] samostalnik moškega spola

zvezda Poluks v ozvezdju Dvojčka

PRIMERJAJ: Lel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pomočnéšiti se -im se dov. okrepiti se: Têlo delavca 'zelê sze pomocsnêsiti, ár ovak nemre delati AIP 1876, br. 5, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pomorìti -ím dov. umoriti: Szmrt mi li têlo vmori, Düse mi nepomorí BRM 1823, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ponóuviti tudi ponóviti -im dov.
1. obnoviti, prenoviti: Ujjitni; ponouviti KOJ 1833, 179; Pred Goſzpodna na nogé ſztánoti, Ino z-düsom vſzaki ponouviti SŠ 1796, 35; ka orszácsko szpráviscse pobogsati, ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1; k-nyemi posilas grejsnike, da je v-szerczi ponouvi KOJ 1845, 126; ino ga i vu Teili i vu Düsi ponovi (potrostai) SM 1747, 67; Ponovi Düjh vu meni mocsno KŠ 1754, 254; I pravicsnoga Düha ponouvi v-meni KM 1783, 49; vu naturi naſz ponouvi BKM 1789, 117; Dühá právoga ponovi vu znotrinaj mojih KOJ 1845, 129; ſzvoje petére rane, ſtere ſzi ſztvojimi necsamurnimi grejhi teliko-krat ponouvo KM 1783, 206
2. ponoviti: ono ſzvojo ſzpouvid, vu ſteroj je ſzvoj grejh zamúcsao, more ponoviti KMK 1780, 76
ponóuviti se tudi ponóviti se -im se obnoviti se, prenoviti se: V-stampeti sze more vszaki drügi keden szlama ponouviti KOJ 1845, 40; Dai na tvoi keip ſze zopet ponouviti SM 1747, 53; Ponouviti ſze vam je potrejbno vdühi KŠ 1754, 97; Ponoviti ſze pa vdühi pameti vaſe KŠ 1771, 582; Têlo na drügi den sze ponôvi KAJ 1870, 48; knyemi idemo, zgrejha ſze oſzlobodimo i ponovimo KŠ 1771, 845; Düsa moja, ponôvi ſze i ti BRM 1823, 36; Tak ſze i mi Ki Jezusa poznamo, Ponôvmo v-radoszti BRM 1823, 18; i ponovteſze vu Dühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 191; Csi ſzmo ſze nej oſznouvili, Na nyegov kejp ponouvili BKM 1789, 259; Ár nej ſzo na veke ſzpoumrli, Neg’ ſzo ſze v'sitki ponouvili SŠ 1796, 21
ponóuvleni tudi ponóvleni -a -o
1. prenovljen, obnovljen: Od nevoul oszlobodjen, Sztvojmi dármi ponouvlen BKM 1789, 374; I bo'zánsztva zavezek Je dnesz pa ponovleni KAJ 1848, 148; Potom, ponovleni v-têli, v-düsi, v-szrdczi Dale ide KAJ 1870, 47; I oblekli ſzte toga nouvoga ponovlenoga na ſzpoznanye KŠ 1771, 608
2. ponovljen: Teski, ino vszepojedni francuszki boj, steri je pét fárti ponovleni, ino je 23 lejt trpo KOJ 1848, 118

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

posehnjávati -am nedov. sahniti: Têlo, stero poſzehnyáva, Csi gli práh poſztáne, Tak mi právi vera práva, Kaj pá gori ſztáne BRM 1823, 262

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

povéjati -am dov. povzdigniti: Goſzpod mi têlo Vu zemlo poſzêja, Potom mi je pa czêlo Na diko povêja BRM 1823, 208

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Povodnik [povodník] samostalnik moškega spola

ozvezdje Vodnar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prečəščèn, -éna, adj. hochgeehrt, Cig., Guts. (Res.); prečeščeno telo, der allerheiligste Leib, Z.; — prim. čestiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preobráziti -im dov. spremeniti: hrána sztvári natúro preminé, pa telô preobrázi AIP 1876, br. 5, 7
preobráziti se -im se spremeniti se: Kriſztus ſze preobrázi KŠ 1771, 128; Jezus i preobrázo ſze je pred nyimi KŠ 1771, 129; V-tom leti ſze je Kriſztus preobrazo KM 1796, 103; Vesz ország sze je o'sivo i preobrázo KOJ 1848, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preobrnóuti -ém dov.
1. preobrniti, prevrniti: Ti vszo lego nyegovo preobrnés vu betégi nyegovom TA 1848, 34; ár zednim vdárnjenjom močnoga répa ládjo preobrné AI 1878, 22
2. spremeniti: Ka ne mores preobrnouti, ono mirovno pretrpi KM 1790, 16; 'zitek ſzvoj czilou preobrnouti KŠ 1754, 210; ali dêszna toga Visesnyega zná vsze tô preobrnôti TA 1848, 51; nepreobrné, Csi vſze drügo preminé BRM 1823, 329; Na a i e dokoncsavlene recsi ete litere vu vno'zinszkom-racsuni na á in é preobrnéjo AIN 1876, 13; Preobrni mo volo BKM 1789, 172; Preobrno je szrcza eti TA 1848, 86
3. prevesti: Ár cſi bi cadentie vö iſzkau, czejlo peſzen bi preobrno BKM 1789, 4b; Szever Miháo Té je znémskoga preobrno Réd Zvelicsánſztva KŠ 1754, 3b; i ſcséjo preobrnouti Evangyeliom KŠ 1771, 557
preobrnóuti se -ém se
1. spremeniti se: Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Szunsze ſze preobrné na kmiczo KŠ 1771, 345; Ete ſzvejt ſze preobrné KM 1783, 292; Ete ſzvejt ſze preobrné BKM 1789, 455; Csi je koréna szlejdnya litera sz, eta pred z literov sze czelou na z preobrné KOJ 1833, 84; Za táksov recsjôv pa, stera sze vküpglasznikmi szkoncsa, na szlêdnyi vküpglasznik sze preobrné AI 1878, 22
2. obrniti se: I dönok niscse záto ne právi, ka bi ſze on na dveri preobrno KŠ 1754, 8a
3. spreobrniti se: Vu ednom ocsnom megnenyi Vſzi ſze preobrnéjo KŠ 1754, 271; Goſzpodna ſze tiſzti li hitro preobrnéjo BKM 1789, 436; Potomtoga ſze je preobrnoula KM 1796, 26; vi pa vidoucsu nej ſzte ſze preobrnouli potom KŠ 1771, 70
preobr̀njeni -a -o
1. pokvarjen, popačen: znajoucsi, ka je tákſi preobrnyeni i grisi KŠ 1771, 661; Tim csisztim szi csiszti i tomi preobrnyenomi preobrnyen TA 1848, 13; preobrnyeno i neokorno volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze SM 1747, 127; Boug tá dáo vu preobrnyeno pameti csiniti tá KŠ 1771, 449; Naj bodete nekrivicsni na ſzrejdi med etim zaſzükanim i preobrnyenim národom KŠ 1771, 595; Ti nigdár nebos dr'zao z tim preobrnye-nim sztôlczom TA 1848, 78; Hüdobnyáczke szo preobrnyeni od utrobe materé mao TA 1848, 46; I zváſz ſzámi poſztáno tákſi mo'zjé, ſteri bodo preobrnyena dugoványa gúcsali KŠ 1771, 406
2. spremenjen: ár ono, ka vu nami kak telo 'zivé, je za 'zivot têla preobrnyena hrána AIP 1876, br. 3, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

presvę̑t, -svę́ta, adj. zu heilig; — überaus heilig, allerheiligst; presveto rešno telo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pretę́gniti, -nem, vb. pf. 1) hindurchziehen, Cig.; — darüber ziehen: mrežo p., C.; — 2) ausstrecken, C.; roko p., kajk.-Valj. (Rad); telo na križ p., kajk.-Valj. (Rad); ude si malo p., Glas.; — pretegnjen, dünnleibig, schlank, Cig.; pretegnjeni berači, DSv.; — 3) das Übergewicht bekommen, überwiegen, Cig. (T.), SlN.-C.; — 4) zu sehr dehnen oder strecken, überrecken, verdehnen, Cig., M.; roko si p., jvzhŠt.; — überanstrengen, Cig., Jan.; p. konje, Cig.; — p. se, seine Muskeln zu sehr anspannen, sich zu sehr anstrengen, Cig., Jan.; živina se je pretegnila, Cig.; človek naj svoj stan opravlja, ne da bi se kaj presilil ali pretegnil, Vrtov. (Km. k.); — 5) p. se, vorüberziehen, sich verziehen: oblaki so se pretegnili, Cig.; bolezen se kam pretegne (versetzt sich), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prihájati -am nedov.
1. prihajati, začenjati biti bliže komu: püſztite otroke kmeni prihájati KŠ 1771, 133; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); i ti kmeni prihájas KŠ 1771, 10; Pravicsen krao prihájas knám BKM 1789, 2; Prihája v-poniznoſzti BRM 1823, 8; Mi nevolni otroczi zdai ktebi prihájamo ABC 1725, (A6b); Po tvem ſzini Ktebi prihájamo BKM 1789, 132; Záto i mi k-tebi prihájamo KAJ 1848, 9; one, ki po nyem k-Bougi prihájajo KŠ 1771, 683; k-steroj rómarje prihájajo KOJ 1848, 47; Prihájajmo záto tak vſzi knyemi BKM 1789, 245; Prihájajte kmeni KŠ 1771, 817; prihájajte pred licze nyegovo z szpêvanyem TA 1848, 81; i zevſzej mejſzt bi knyemi prihájali KŠ 1771, 192; v-ország bi k-nám ráj prihájali KOJ 1833, XIV; K tebi bode vszáko têlo prihájalo TA 1848, 50; Znezgovorjeni vnougi ſeregov vkup do prihájali BKM 1789, 445; ki ſzo prihájali, i odhájali KŠ 1771, 120; pren. ka bi potom “Prijá-tel”- i mogocsno bilo vszáki meszec dvakrat prihájati AI 1875, br. 1, 8; Ktvojim ranam prihá-jam BKM 1789, 369; ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Bój ſze cslovik ſzmrt prihája KM 1783, 280; Vrejmen ide, ſzmrt prihája SŠ 1796, 144; Z-nebész rêcs vecsna prihája KAJ 1848, 8; Na .. k-etomi Szveſztvi prihájata KMK 1780, 87; I poganye bodo prihájali ktvojoj ſzvetloſzti KŠ 1771, 814
2. začenjati biti, obstajati: Temna noucs knám pihája BKM 1789, 8; Zima prihája AI 1875, kaz. br. 8
3. postajati deležen česa: po kom vſze hüdo na naſz prihája KŠ 1754, 176; ſtero za tvoje rejcsi volo na náſz prihája KŠ 1771, 845
4. v zvezi prihajati na pamet pomisliti, spomniti se: na pamet nám prihájajo ougorke KM 1796, 39
prihajajóuči -a -e sam. prihajajoči: nigdár nemre te kſzebi prihájajoucse popolne vcsiniti KŠ 1771, 687

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prikèljeni -a -o prid. prilepljen: i têlo nase prikeljeno k zemli TA 1848, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prirǫ̑dən, -dna, adj. Natur-, natürlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; prirodni sistem, das Natursystem, prirodno telo, der Naturkörper, Cig. (T.); prirodna moč, die Naturkraft, Jan., Navr. (Let.); prirodni glasovi, C.; prirodne barve, natürliche Farben, Žnid.; — naturgemäß, Cig. (T.); prirodni stan, der Naturzustand; prirodno pravo, das Naturrecht, prirodno pesništvo, die Naturpoesie, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rànasti -a -o prid. ranast, ki ima rane: Či se s tém mlekom telo namáže, ranasto bode AI 1878, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

razhòd, -hǫ́da, m. 1) das Auseinandergehen, M.; die Trennung, der Abschied, Cig.; — die Divergenz, (math.) Cig., Cig. (T.); — 2) = trošek, der Verbrauch, Cig. (T.); v tej dobi ima telo mnogo več prihoda nego razhoda, Erj. (Som.); (stsl., rus.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

razkrę́čiti, -im, vb. pf. auseinanderrecken, ausspreizen, Cig., C., Svet. (Rok.), Vrt.; r. telo na križ, ogr.-C.; — r. se, sich aufsperren: udavu se čeljusti grdo razkrečijo, Vrt.; — r. se, die Beine auseinandersperren, grätschen, Cig., Telov.; razkrečeno hoditi, GBrda; — prim. 1. krečiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

razlòčavnost -i ž različnost: telô, stero eto razlocsavnoszt noszi AIP 1876, br. 5, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

repata zvezda [repáta zvẹ́zda] samostalniška zveza ženskega spola

zvezda repatica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

répni -a -o prid. repen: Kit .. Njegovo telo má velke prednje plavače i se njemi konča v repno plavačo AI 1878, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rešnje telo [rẹ́šnje telọ̑] samostalniška zveza srednjega spola

obhajilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rẹ́šnji, adj. sv. Rešnje Telo, die geweihte Hostie, das Allerheiligste; (rẹ́šnji, = rešen, erlösend, Erlösungs-, Mik.; Kedo poda nesrečnim rešnjo roko? Str.; rešnji dan, Str.; — po mnenju drugih je: "rešnji", wahrhaft).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

s predl.
I. z rod.
1. iz, za izražanje izhodišča, izvora: nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; Vö zaprejnyem ſzkráleſztva nebeſzkoga KŠ 1754, 65; dönok ſze ſztoga lejhko razmi KŠ 1771, 337; ki ſzo bili ſzpopovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Da je pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; ár je gvant ali ſz-predivna, ali z-vune KM 1790, 48; Ka ſze ſz-toga vcsimo KM 1796, 7; Ki dávas áldov ſz-Tvoji rôk, ali naszkorom eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3
2. za izražanje nagiba, vzroka: kai ſzi ti mené ſztvoie dobrote, ino obar(u)val ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje miloſcſe obaruval SM 1747, 47; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Szkoj ſztoji cslovik KMK 1780, 10; mene ſzi pa ſz-tvoje dobroute na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Sztébe ſze zábiti nemrem BKM 1789, 324; Kaj ſze je nej tou nad tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; Szkój nasztáne gucs AIN 1876, 5; I dnes smo hráno i pilo stvoje dobrôte zobstom dôbili BJ 1886, 8
3. s, za izražanje usmerjenosti stran: naj ſztoupi zdaj ſzkri'za KŠ 1754, 108; Jeli beréjo ſztrnya grozdje KŠ 1771, 22; ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; kral i sz-králesztva dolipovedavsi, odiso AI 1875, kaz. br. 3; i vnogih mesztaj sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8
II. z or.
1. za izražanje medsebojnega odnosa: neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; Jesus ſze prikáse zNebéſz, ſztemi Angelmi SM 1747, 15; o'zivo náſz je z-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; ah! ka je nám ſztebom Jesus Názarenſzki KŠ 1771, 104; Peter ſzKriſztuſom po mourji hodi KŠ 1771, 47; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9
2. za izražanje sredstva, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kakobi nyé ſztov skoulſzkov ſibov kaſtigati dáli TF 1715, 4; ſztrüdnimi petami potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; Micse zocsmi i ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; ſzpetimi lejbi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47; liſzicz .. i ſzpárom je nyé vküp zvézao KM 1796, 49; Stampane sz-Kultsár Kataline piſzkmi BRM 1823, I; doli povehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7; nevarna opica s plávimi licami AI 1878, 7; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5
3. za izražanje načina poteka dejanja: kai ſzkelikim bole nám ta ſzvetloſcha ſzveiti, ſztim vecs TF 1715, 3; Gdo ſivé doſztoino ſztov vetſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; ino ſzi náz ſztvoiov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; csi ſze gli ſzpámetyov ne vjediná KŠ 1754, 78; nikoga, ki bi ſze ſztejm iménom zváo KŠ 1771, 165; Kaiſzi pa ti pred Bogom ſztvoimi greihi zaſzlüſo SM 1747, 38; Sz pobosnim sztroskom nikih dobrocsinitelov KM 1783, nasl. str.; ſzo nej znali ni ſzpopejvanyem Bougi ſzlü'ziti BKM 1789, 5; ſz-kelikim je bougsi, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Sterogaje Kriſztus ſztrplejnyem Szpravo SŠ 1796, 6; Ti me Sz-Tvojim Dühom zbüdjávaj BRM 1823, 7; sze orszácsko szpraviscse od krála sz-precstênyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; Ta nücliva stvár je pa človeki s svojim betegom, zbesnenjom nevarna AI 1878, 8
4. za izražanje prehoda v novo stanje: Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240; Têlo ſz-práhom poſztáne BRM 1823, 77; Ár csi vsze sz-práhom posztáne KAJ 1848, 219

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sčímžiti, -čȋmžim, vb. pf. = izčimžiti, mager machen: sčimženo telo, abgezehrter Leib, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Smrtonos [smrtonȍs] samostalnik moškega spola

planet Mars

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sonce1 [sọ̑nce] samostalnik srednjega spola

sonce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sprhlívost -i ž trohljivost: Têlo mi je práh 'zivôcsi, Preminôcsi, Setuje na ſzprhlivoſzt BRM 1823, 207; I ká'zes nam v-szprhlivoszti Brôd nemrtelne bivoszti KAJ 1848, 49

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

s. rus. t. krajšava sveto rešnje telo: aku n' hozhesh, de bi tu S. Rus. T. im. ed. to vezhno ſmert tebi perneslu ǀ kadar govori od ſvoiga S. Rus. T. rod. ed. ǀ Iest pak ſe zhudim, de s'S. Rus. T. rod. ed. svera ta S: Sacrament ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. rod./tož. ed. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ kulikajn takorshneh Iskariotu bi vidili k' S. Rus. T. daj. ed. perblishat ǀ Terbej vshiti tu S. Rus. T. tož. ed. v' gnadi Boshy ǀ de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil, inu tebe v' S. Rus. T. mest. ed. neurednu neushil ǀ ſe shpishaio s' tem S. Rus. T. or. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

stéblo -a s
1. steblo, deblo: žuno klüka na dreva stebli AI 1878, 3
2. trup: Tu sze zacsne nyega [telo] szteblo, ali 'zivot, trüp KAJ 1870, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

stvár -i ž
1. žival, živo bitje: Metülec je tüdi lêpa sztvár KAJ 1870, 10; állat (sztvár) AIN 1876, 10; Pes, Poznana hižna stvár AI 1878, 7; Govorejnye je ono, po sterom sze lidjé od nejme, i nerázumne sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; Neszrecsnêsi od nerázumni sztvári Bi bio sors nas KAJ 1848, 6; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; tê lidjé malosze locsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3; Bougo, ſteri vſzákoi ſztvári nyé ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6b; predgajte Evangyeliom vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári KŠ 1771, 156; Ti nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino na hránis vszáko sivoucso ſztvár ABC 1725, A6a; Kak ſzo pa barbaruske vidili viſzécso ſztvár [kacso] KŠ 1771, 427; Ki dr'zi vſzáko ſztvár, On bode i vász hráno BKM 1789, 10; Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; Pa csi bi v-etom lôgi edno za divjo sztvár trepetôcse szrcé klepetalo AI 1875, kaz. br. 7; [mačko] májo jo za domáčo stvár AI 1878, 8; Vu kom ſzo bilé vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; naj bi tak velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Delavne sztvaré KAJ 1870, 105; na trsztovoj korenyê máli sztvari stojo AI 1875, kaz. br. 3; Za csloveka szo divji sztvári nevarni AIN 1876, 32; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo TF 1715, 47; Vszeh Sztvári Ocsi na tébe glédaio ABC 1725, A6a; dabi mogli tebé Bogá naſsega ober vſzei ſztvári lübiti SM 1747, 55; ſzo ſztáli okoli ſtiri ſztvár KŠ 1771, 779; tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848, 25; Doszta sztvári pojê drüge sztvaré szvojga szpôla KAJ 1870, 10; vučitel si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ali i drugim sztvaram doszta neprilike dela KAJ 1870, 111; kaj je Boug zvirine ino ſkodlive ſztvári nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i druge ſztvári KM 1796, 4; i nebi najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Što bi mogo poznati vse stvári, štera so po vsej držélaj AI 1878, 4; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; csi ſztvorjenimi ſztvármi neſzpodobno 'zivémo KŠ 1754, 21; Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
2. stvar, kar je ustvarjeno: Nikakſa ſztvár me ne odloucsi od Jesusseve lübezni SM 1747, 73; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; ni nikſa druga ſztvorjena ſztvár od lübéznoſzti Bo'ze ne odloucsi KŠ 1771, 340; Stera ſztvorjena ſztvár Bo'sa je náj bole ſzpominanya vrejdna za Angyelmi KMK 1780, 10; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo dobi BJ 1886, 7; kaibiſze Bogá ober vſzeh ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; Nazemli pa vſzáke ſztvári KŠ 1754, 265; nikse ſztvorjene ſztvári ne ſzmejmo moliti KŠ 1754, 7a; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; ali nadigávanye k-káksoj ſztvári KŠ 1754, 59; káksi rázlocsek je 2.) med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Ka ſze lejko na bolvane obrné? .. vſze ſztvorjene i naprávlene, ſztvári KŠ 1754, 10; Náj bole ſzpominanya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári Bo'se KMK 1780, 9; Jeli je ſzvojega Goſzpodna Bogá od vſzej ſztvári naj bole lübo KŠ 1754, 209; Naj ſze vſzáko koleno naklekne ti nebeſzkih i zemelſzkih ſztvári KŠ 1771, 594; Zmo'zni ſztvoritel vſzej ſztvári BKM 1789, 3; Boga, ki je teliko nebeſzke, i zemelſzke ſztvári z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 4; ka je Boug mené ſztvouro zevſzeimi ſztvármi navküpe TF 1715, 21; I táksa vüpazen vcsini csloveka veſzéloga pred vſzejmi ſztvorjenimi ſztvármi KŠ 1771, 444

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

svèstvo tudi svètstvo -a s
1. zakrament: Vu jejſztvini tak i pitvini ſztoji tou Szveſztvo KŠ 1754, 8b; Szveſztvo BRM 1823, VI; Szvetsztvo KAJ 1848, V; Ka je tak tou za jeſztvino, Nej je telovna nego ſzveſztva KŠ 1754, 205; 'Zidovom je nikaj nej haſznolo, ſzveſztvom 'ziveti KŠ 1771, 508; I kelikokolikokrát z-ſterim ſzveſztvom vrejdno 'sivémo KMK 1780, 18; Szo ſzvéti Sakramentomi, tou je: Szveſztva KMK 1780, 4; Szedem ſzveſztv KMK 1780, 6; Szvesztvam KOJ 1845, 95; Kakda ſze poſzvetimo po Szveſztváj KMK 1780, 57
2. sveto Rešnje telo, obhajilo: ednouk okoli Vüzma Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Jejmo vſzveſztvi nám dánoga BKM 1789, 94; Áldüj nyemi, v-szvetsztvi ga molécsi KAJ 1848, 7; Záto ni za grejh ne dr'zimo, csi ſto jej pred tejm ſzveſztvom KŠ 1754, 212
3. svetost: 4. Szveſztvo SM 1747, 33; ka je li on naſe pravicze ſzveſztvo KŠ 1771, 838; Szveſztvo pobo'ſnoſzti KM 1783, 58; Bo'ze rejcsi ſzveſztvo Má ſze za prekléſztvo BKM 1789, 332; szvesztvo je sznága Hi'ze tvoje TA 1848, 71; da bi mi tálniczi mogli biti nyegovoga ſzveſztva SM 1747, 30; Te ſztáre 'zene rávno tak, vu ſzveſztvadoſztojnom noſenyej KŠ 1771, 658; On me pripela Po sztezi szvetsztva KAJ 1848, 7; Vſzákse drüge opravicze, ſtere bi prouti ſzveſztvi etoga dnéva mogle biti KMK 1780, 41; Kakda jákoszti i szvesztvu szlü'ziti KAJ 1848, 7; düsa na zvr'zeno ſzvoje ſzveſztvo pride KŠ 1754, 142; 'Zitka ſzveſztvo, Dáj mi oh drági Jezus BKM 1789, 113; hválte i zvisávajte szvesztvo nyegovo TA 1848, 22; koteri vu ſzveſztvi ino vu praviczi pred Bougom ſivé TF 1715, 33; ſteri je po Bogi ſztvorgen, vu ſzveſztvi SM 1747, 5; Vüpam ſze vu ſzveſztvi KŠ 1754, 268; I oblejcsi nouvoga csloveka vu ſzveſztvi KŠ 1771, 582; Boj sztálen i v-szvesztvi potüj KAJ 1848, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ščep [ščə̏p ščǝpȁ] (ščip) samostalnik moškega spola

mlada luna, mlaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Šmarnice [šmárnice] množinski samostalnik ženskega spola

Ozvezdje Severni križ

PRIMERJAJ: šmaren, Šmarni križ2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Šmarni križ2 [šmárni kríž] samostalniška zveza moškega spola

ozvezdje Severni križ

PRIMERJAJ: Šmarnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

téjlo tudi téilo tudi télo -a s telo: Corpus Tejlo KMS 1780, A7b; tou je Telou moje TF 1715, 39; Kriſtuſſa právo Tejlo TF 1715, 43; da teilo naſſe nebode podáno SM 1747, 66; eto je moje tejlo KŠ 1754, 8B; tejlo tvoje ſzvetlo bode KŠ 1771, 19; Cſi je gli Boug grátao tejlo BKM 1789, 20; Naj tejlo tiho pocsiva SŠ 1796, 5; tou je tejlo z-mojga tejla SIZ 1807, 7; Nyegovo mrtvo tejlo je v-zláto skrinyo polóseno KOJ 1848, 5; Têlo sztvári je priglihno KAJ 1870, 10; njegovo telo AI 1878, 10; kákſaje naſſega Telá, zla volja TF 1715, 28; Ako bi pa gda znemocsnoſzti teila SM 1747, 52; návuk od Tejla gori ſztánejnya KŠ 1754, 6b; Poſzvejt tejla je okou KŠ 1771, 19; od Sziná Bo'sega Tejla oblecsenyá KMK 1780, 32; csonte mojega tejla KM 1783, 5; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8; ino tejlo z-mojga tejla SIZ 1807, 7; molitev za zdrávje têla TA 1848, 5; dusni ſzmo, nei teili SM 1747, 23; lejhko tejli vſzigdár prouti ſztánes KŠ 1754, 12 a; Vsza dobra dá düsi, têli KAJ 1848, 9; je meni Teilo i Duſſo dau TF 1715, 21; Düsso i telo ABC 1725, A5b; Teilo i Düsso nam je leipo daruval SM 1747, 86; naj i tejlo hránimo KŠ 1754, 28; ka ſzi nám zdravo tejlo dáo KŠ 1771, 837; Preporácsam ti tejlo moje KM 1783, 5; Ka je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vu tejlo je pa rázumno düso ſztvouro KM 1796, 4; preporácsam Tejlo pa zemli SŠ 1796, 6; kaiſzi mené na teili obarvau TF 1715, 46; da ſzmo mi vu teskom teili SM 1747, 66; Gori ſztánejo vtejli KŠ 1754, 271; i ſzpoznala je na tejli KŠ 1771, 116; Oprvics vſzvojem tejli BKM 1789, 18; V-etom tejli vſzi gori ſztánemo SŠ 1796, 8; V-têli nasem sze oznáva BRM 1823, 1; Na téli teško lazi (pirušlek) AI 1878, 7; Vörjem teilom gori vſztánenye TF 1715, 23; dabi z-teilom mogel vſivati SM 1747, 54; i pred tvojim tejlom ſze ne ſzkrivaj KŠ 1754, 169; gda bi za drügim tejlom sla KŠ 1771, 758; Rejcs je ztejlom poſztánola BKM 1789, 26; o'zivi i vaſſa mrtva tejla KŠ 1754, 138; se tela nature razdelijo AI 1878, 4; lidjé ſzvojimi Tejlami gori ſztánejo KMK 1780, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tẹlę̑sce, n. dem. telo; das Körperchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper (phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

telo [telọ̑ telẹ̑sa] samostalnik srednjega spola

človeško telo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

telo samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

telo s, F18, bicorpor, s'dvéma ẛhivotama, ali teleſſma; castigare corpus, tellú berṡdati; corpus, tellú, ṡhivot; festum Corporis christi, ṡvetiga reẛhniga telleſa dán; lepra, -ae, goba na telleſi; uter, -ris, vel uterus, -ri, materinu tellú, ali trébuh, ali materniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

telo -esa s telo: de li njeh telu im. ed. je sdrau, malu sa dusho maraio ǀ kaj s'enu veliku veſelje dusha, inu telù im. ed. tiga pravizhniga zhloveka bodo ta zhaſs imeli ǀ kakor je bil is Materniga Teleſſa rod. ed. prishal ǀ dusha od teleſsa rod. ed. ſe je hotela lozhit ǀ s' britko mortro ſvojga S. TELESSA rod. ed. ǀ je bil s' materniga telleſſa rod. ed. Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa rod. ed. doſegil ǀ kar more shkodovat dushi, inu teleſſu daj. ed. ǀ kateri tvojmu teleſsu daj. ed. shlushio ǀ vezh shkarbè sa telu tož. ed., kakor pak sa dusho ǀ dusho, inu tellu tož. ed. je bil sgubil ǀ uſe gnade ſa dusho, inu tellù tož. ed. ſe ſproſſio ǀ dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu telú tož. ed. ǀ de nebote ſapelani na dushi, inu na teleſſu mest. ed. ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu mest. ed. ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ karkuli nij bi moglu na dushi ali pak na telleſsu mest. ed. shkodit ǀ v'maternemtelleſſu +mest. ed. ſo bili poſvezheni ǀ she v' Maternem teleſſi mest. ed. je bil s' gnado Boshjo napolnen ǀ Pognadana, inu shegnana ſi gvishnu, ò Maria Diviza, na dushi, inu telleſſi mest. ed. ǀ obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj mest. ed. noſſit Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ v'teleſsi mest. ed. ene Divize sakrit ſtoij ǀ kir do vekoma s'dusho, inu teleſsom or. ed. bomo terpeli ǀ de bi hudizh ga neuſel s' dusho, inu s' teleſſam or. ed. ǀ kir s'dusho, inu teleſſom or. ed. pudeio ǀ s'taiſtiga mejſta s'dusho, inu telleſsom or. ed. je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ vſak dan s'semle v'luft s'teleſsam or. ed. ſe polsdigne ǀ vſiga je bil reſtaukel, inu s'dusho, inu s'teleſſam or. ed. v' paku neſſil ǀ Bug ga je s' dusho, inu s'telleſsom or. ed. v'paradish poſtavil ǀ bi dobru bilu sa vashe dushe, inu teleſſa tož. mn. ǀ je vashe dushe, inu teleſsa tož. mn. lepe, inu zhiſte ſturila sveto rešnje telo sveto rešnje telo: ſvete Almare, kir ſvetu Reshnu Tellu im. ed. ſe hrani ǀ S. Reshnu Tellù im. ed. … je ena krafftna shpisha ǀ na Dan S. Reshniga Teleſſa rod. ed. ǀ est ſim tebe pognadil s'kruham mojga S. Rèshniga Teleſsa rod. ed. ǀ Skuſi leto veliko vezherio nam je hotel dati saſtopit S. S. Sacrament Svetiga Reshniga TELESSA rod. ed. ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham S. Reshniga Telleſſa rod. ed. ǀ je ſoſebno andoht, inu upaine imel pruti Svetimu Reshnimu Teleſſi daj. ed. ǀ ſo k' ſvetimu Reshnimu Telleſſu daj. ed. posgajnuali ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV tož. ed. Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa ǀ negremo Boga v'S. Reſhnimu Teleſsu mest. ed. gledat, ampak ſamy ſebe kasat ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam or. ed. vaſs obhajeio ǀ pred S: Rèshnim Teleſsom or. ed. ſe najdeio ǀ cilu Mashnik s'S: R: Teleſsam or. ed. v'rokah ſe prestrashi ǀ zhaſtiti Christuſa JESSVSA v'S. Reshnem Telleſſam or./mest. ed., kakor ſvojga praviga Shtifterja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

telo -esa samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

telo sam. s ♦ P: 47 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tẹlováditi, -vȃdim, vb. impf. = telo vaditi, turnen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tičaja [tičȃja] samostalnik ženskega spola

tečaj, pol, tj. točka, okrog katere se vrti nebesno telo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trápiti 1., trȃpim, vb. impf. quälen, martern, Habd.-Mik., Mur., Cig. (T.), ogr.-C., Mik.; trapljen od nečistih duhov, Trub.; muke nas trapijo, C.; glad me trapi, C.; zob me je trapil vso noč, Kras-Erj. (Torb.); bolezen me trapi, Svet. (Rok.); svoje telo t., seinen Leib abtödten, kasteien, C.; svetci so svoje telo trapili, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trováti, trújem, vb. impf. vergiften, Gaziče na Krki-Erj. (Torb.), BlKr.; — narodu dušo in telo t., Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

truplo -a s 1. telo: nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe truplu im. ed., inu naſhe meſsu ǀ Reſſite li je djal Iacob, inu ſekajte moje vude od mojga trupla rod. ed. ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu daj. ed., temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ druge miſli, inu skarbi nej imela, temuzh offertnu guantana hoditi, inu nje grèshnu truplu tož. ed. lepotizhit ǀ venim truplu mest. ed. na enkrat ſe najde ta pravizhni Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ otrok v' taistim trupli mest. ed., v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ v'trupli mest. ed. te ner zhiſtishi Divize Marje ǀ ti greshniza bosh persilena s'tvojm pregreshnim truplam or. ed. prezei pred tu ſerditu oblizhe Rihteria Nebeſkiga ſe prikasat ǀ de s'vashim truplom or. ed. nebote drugim pohushajna dale ǀ ti ſi mertua dusha, inu s'truplam or. ed. bosh v' paku pokopana ǀ is teh obſsedenih truplou rod. mn. ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla tož. mn. poſtavit ǀ v'blati tega greha, inu v' ſmerdezah truplah mest. mn. teh greshniku prebivat nemore 2. truplo: taiste neſrezhne martvu truplu im. ed. par nagu venem kotu je leshalu ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu daj. ed. ǀ umarje po navadi v'Cerku njega truplu tož. ed. neſsò ǀ S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti, kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau truplo tož. ed. ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli mest. ed. ſerza ǀ ſe ſo jokale, inu klagovale na vus glaſs, nad truplam or. ed. tiga lubiga, inu lepiga Adonida ǀ Kadar bodò umerli, nyh trupla im. mn. bodo v' to zherno semlo pokopana ǀ imâ te oſekane glave pershiti h' truplam daj. mn. ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta trupla tož. mn. pokoppavala ǀ grobe s'zhloveskimi trupli or. mn. je napolnila

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

úriti, ȗrim, vb. impf. 1) in der Geschmeidigkeit, Fertigkeit üben, einüben; u. telo, um; u. vojake; u. se, sich üben: u. se v govorjenju; — 2) beschleunigen, Cig., M.; — 3) zeitigen, C.; — brüten, hecken, Kras-Cig.; ptica mlade uri (= godi), C.; — 4) u. se, günstig sein, Jan.; polju se dež uri, Z.; letos se nam je za mrvo dobro urilo, heuer hatten wir beim Einbringen des Heues günstiges Wetter, das Wetter hat uns dabei begünstigt, Gor.-M.; — dobro se mu uri, es geht ihm wohl, Mik.; — praes. úrim, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ušibováti, -ȗjem, vb. impf. biegen, beugen, Cig.; — u. se, sich biegen: moja noga se ušibuje, Trub. (Psal.); telo se ušibuje, Kast. (Rož.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

utŕditi, -im, vb. pf. fest machen, befestigen: u. mesto, die Stadt mit Festungswerken versehen; — abhärten; u. telo; — bestärken; u. koga v hudobiji, Jsvkr.; bekräftigen, dauerhaft machen; u. prijateljstvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vàljasti -a -o prid. valjast: Valjasto telo je zgostov dlakov pokrito AI 1878, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Večernica [večẹ́rnica] samostalnik ženskega spola

zvezda večernica, tj. planet Venera na večernem nebu

PRIMERJAJ: Jutrnjica2, Danica, Krasnica, Mračnica, Mrakonos

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vèł 1., vę́la, adj. welk; vele rože, velo listje; — velo telo, Jap.; velo lice, nk.; — verwaschen, nicht markig, Cig. (T.); — schwach, C.; — faul, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vsákov -a -o vrst. zaim. vsak: Bráni mi têlo i 'zitek moj vſzákove skodlivoſzti BRM 1823, 428; hocses vſza oſztaviti, Vſzákovo tvoje dobro SŠ 1796, 171

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vsühšìti -ím dov. posušiti, osušiti: Ki vszühsi vretine vodé TA 1848, 91; ti szi vszüso mocsne vodé TA 1848, 59
vsüšìti se -ím se posušiti se, usahniti: Gda ſze ti têlo porüsi, Düse 'zitek ſze nevſzüsi BRM 1823, 377; Od kricsa szo sze mi vszüsile kôszti moje TA 1848, 82

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zahotẹ́ti, -hǫ́čem, vb. pf. wollen: osoda je zahotela, Zora; — zah(o)telo se mi je česa, es gelüstete mich nach einer Sache, Jan.; zah(o)telo se mi je jesti, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zaklínjati, -am, vb. impf. ad zakleti; 1) verwünschen, bannen, beschwören: zaklinjam te v imenu živega Boga, Cig.; — dušo in telo z., bei Seel und Leib schwören, Cig.; — 2) z. se, unter Fluchen schwören, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zatrépati 1., -trę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. zuklopfen: zatrepan, untersetzt, Jan.; telo je severnemu jelenu zajetno in zatrepano, Vrt.; tukaj so ljudje bolj majhni, ali čvrsti in zatrepani, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zlę́kniti 2., -lę̑knem, vb. pf. 1) strecken: z. trudne ude na travi, LjZv.; zleknjen, gestreckt, Dol.; kače imajo zleknjeno telo, Vrt.; — z. se, sich ausstrecken, sich recken; z. se v zeleno travo, Erj. (Izb. sp.); z. se po mehkih blazinah, Jurč.; z. se po koncu, Jurč.; — z. se = umreti (preprosto), Dol.; — 2) z. koga, jemanden zu Boden strecken: pritlikavec je mogel z. na tla junaka, Vrt.; zrno ga bode zleknilo na zemljo, SlN.; z. in na tla položiti koga, Zv.; — (nam. vzl-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zlíti, -líjem, vb. pf. 1) zusammengießen; vse ostanke vkup z.; — barve z., die Farben verschmelzen, Cig.; — zusammenschmelzen, Cig.; kovine z., Metalle legieren, Cig. (T.); (fig.) verschmelzen, Cig. (T.); — z. se, zusammenfließen, Cig.; zusammenlaufen (o tekočih barvah), Cig.; — 2) in eine Form gießen, Mur., Cig., Jan.; zlita železnina, Gusseisen, Cig.; zlato telo so zlili, Jap. (Prid.); kralj je dal zliti krasno zlato jabolko, Levst. (Zb. sp.); zliven = zlit, Dict.; (zlẹ̑jem, kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zložíti 1., -ím, vb. pf. 1) zusammenlegen; obleko z. v omaro; kramo z. v krošnjo, Cig.; schichten: drva z. na sežnje, das Holz aufklaftern, Cig.; — z. zemljišča, Grundstücke commassieren, Jan.; — zusammensteuern: z. denar za kak namen; — construieren: z. kaj iz koscev; Bog je telo zložil, Jap.-C.; (eine Schrift für den Druck) setzen, Cig. (T.); — zusammensetzen: zložen iz 10 delov; zložena beseda, ein zusammengesetztes Wort, Cig., nk.; zložen rek, ein zusammengesetzter Satz, Cig. (T.); zložen, mehrnamig (math.), Cig. (T.); — verfassen: pesem z.; — componieren: napev pesmi z.; — 2) zusammenfalten: pismo, ruto z.; — 3) in Einklang bringen, einverständigen, Cig.; — z. se, übereinkommen, Boh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zrǘšiti -im dov. zrušiti, podreti: zrüſte eto czérkev KŠ 1771, 270; zrüste, zrüste vsze do grünta TA 1848, 112; pren. Csi gli zrüsi Têlo nase britka ſzmrt BRM 1823, 376
zrǜšeni -a -o porušen, podrt: pod bojnemi zrüseni králeszki büdinszki grád KOJ 1848, 111

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zvezda [zvẹ́zda] samostalnik ženskega spola

zvezda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zvezdarna [zvezdárna] samostalnik ženskega spola

astronomski observatorij, zvezdoglednica

PRIMERJAJ: lukovica, zvezdogledarna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zvezdišče [zvezdíšče] samostalnik srednjega spola

ozvezdje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zvezdogledarna [zvezdogledárna] samostalnik ženskega spola

astronomski observatorij, zvezdoglednica

PRIMERJAJ: lukovica, zvezdarna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

živȃłski, adj. thierisch, Thier-; živalsko telo, živalska koža; ž. magnetizem, animalischer Magnetismus, Cig.; — zoogen (min.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

žìvot -a m
1. trup, telo: Test; tejlo, 'sivot KOJ 1833, 175; Pun je 'zivot bicsuvanya BKM 1789, 68; 'Zivot (trüp) KAJ 1870, 33; Za'seni ji ſzvoj lejpi bejli 'sivot SIZ 1807, 28; gda szvoj 'sivot v-püsztini z-posztom trápis KOJ 1845, 125; steroga more zmirom na szvojem 'sivoti nosziti KOJ 1845, 90
2. življenje: tak i mi vu novoti 'zivota hodimo KŠ 1754, 192; 'Zaloszt Naj nam 'zivot ne britki AIP 1876, br. 1, 1; je právdeládnoszt znôvics na 'zivot obüdjena AI 1875, br. 2, 4; kopalinje nema život AI 1878, 4, nego escse i v'zivoti mojem bi ne oſztano KŠ 1754, 225, da ſzmo i v'zivoti naſem dvojili SŠ 1796, 529; Vſzakojacske ſzküsnyáve, ſzo nad nami v'sivoti SŠ 1796, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

život [živȍt] samostalnik moškega spola

človeško telo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.