a1 [ā]

črka a

PRIMERJAJ: as2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola
1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: A ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

abecedika [abecedíka] samostalnik ženskega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

àjs medmetETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
ȃjs medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

apatít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ar [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

izvor, začetek

PRIMERJAJ: as2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

areč [arẹ̑č arečȋ] samostalnik ženskega spola

vzrok, izvor

PRIMERJAJ: arečiti, uržoh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

arzén arzéna samostalnik moškega spola [arzén] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arsen, poznolat. arsenicum in gr. arsenikón iz srperz. *zarnīk, prvotno ‛zlate barve, zlat’ - več ...
arzén -a m (ẹ̑)
kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom; elementarni arzen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

arzén -a m, snov. (ẹ̑) kem.; prim. As

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

arzẹ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

arzenȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

As simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. As, simbola za element ↑arzen, poznolat. arsenicum
ás1 -a m (ȃ)
1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as
2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ás2 -a m (ȃ)
num. bakren rimski novec manjše vrednosti:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ás3 -a tudi -- m (ȃ)
glasb. za polton znižani ton a:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

às4 medm. (ȁ)
izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

As
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
As samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
arzen
amperska sekunda
IZGOVOR: [ásə̀], rodilnik [ásə̀] in [áès], rodilnik [áès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

às razpolož. medm. (ȁ) ~, je zastokal in odskočil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

As -- [aès] m, simb. (ȅ) kem. arzen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ás1 -a m živ. (ȃ) pikov ~; člov., poud. smučarski ~ |vrhunski športnik|; poud. Ti si pa ~ |velik spretnež|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ás2 -a m (ȃ) glasb. |ton|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ás1 -a m
igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo
SINONIMI:
zastar. kec1
GLEJ ŠE SINONIM: prvak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

ás2 -a m
GLEJ ŠE: novec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

às3 medm.
GLEJ SINONIM: ajs1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

ás Frazemi s sestavino ás:
ás v rokávu, iméti ása v rokávu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ȃs1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

as2 – glej ȃjs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

às, interj. o weh! (izraža bolesten občutek na telesu, n. pr. če se kdo opeče, udari itd.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ās, m. das Aß im Kartenspiel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

as1 [ās] samostalnik moškega spola

izvor, začetek

PRIMERJAJ: ar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

as2 [ās] samostalnik moškega spola

ime črke a

PRIMERJAJ: a1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

as m, F5, centuſsis, ſtú aſſu, tú je ſtú kraizerjeu; treſsis, -sis, tri aſse vréden. 22. k. inu pul beilih danarjeu; triens, -tis, en danar, velá tretji deil aſsis, dvei ṡhkuffizi, en drajer, ſoldyn, en noviz; victoriatus, en danar je vergel nékadai pèt aſſeṡ; vigeſsis, -sis, kar dvaiſſeti aſſes velá, ali kar deſſet petyz velá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

as* [ime črke] sam. – ♦ P: 2 (KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

as
GLEJ: az

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

as m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

as medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

as
as
as gl. asa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

..as1 m. priimkovno prip. obr. ʻčlan, pripadnikʼ Jêras, Úrbas

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

..as2 m. prip. obr.
1. člov. 'nosilec lastnosti' prímas
2. 'doba' trías

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

..as3 prisl. prip. obr. álias

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

àsa, interj. = as, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

asa ► ˈasa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

as buba [ȁs bȗba] medmetna zveza

izraža bolečino zaradi vročine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ases, asis gl. as 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ȃskati, -am, vb. impf. as rufen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

àst, interj. = as! Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ašterželj [ášteržǝlj ášteržǝljna] (aštržilj) samostalnik moškega spola
  1. jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema pod prsmi; podprsnica
  2. naramnica

PRIMERJAJ: naprsnik, oprsnik, podprsnica, podprsnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Az
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aza samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
nordijski bog
v množini Azi skupina starogermanskih bogov
IZGOVOR: [ás], rodilnik [áza]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

azopomba –

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

az (as, az°) nesklonljivo, samostalnik –
ime črke A kot prve v azbuki ali abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ȃzimut -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Bi simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Bi, simbola za element ↑bizmut, iz nlat. bismutum
biti bijem glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

blísk Frazemi s sestavino blísk:
híter kot blísk, hítro kot blísk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

bubati [búbati búba] nedovršni glagol

boleti

PRIMERJAJ: as buba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

buki nesklonljivo, samostalnik –
ime črke B kot druge v azbuki
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

C
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 C samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
Celzij
kulon
ogljik
ogljikov
IZGOVOR: [cə̀], rodilnik [cə̀] tudi [cé], rodilnik [cé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

catch-as-catch-can -a [kéč-es-kéč-kén] m, pojm. (ẹ̑-ẹ̑-ẹ̑) |rokoborba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Cd simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Cd, simbola za element ↑kadmij
cekín -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

cènt Frazemi s sestavino cènt:
bíti têžek kot cènt, iméti nôge têžke kot cènt, têžek kot cènt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

cérkev Frazemi s sestavino cérkev:
bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v cérkvi], kot pès v cérkvi, tího kot v cérkvi, tišína kot v cérkvi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

cíklični amíni za zdrávljenje vírusnih infékcij -ih -ov -- -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

čas2 zlog
v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

čebéla Frazemi s sestavino čebéla:
délaven kot čebéla, marljív kot čebéla, príden kot čebéla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

človéštvo Frazemi s sestavino človéštvo:
stàr kot človéštvo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

črv2 nesklonljivo, samostalnik –
1. ime črke C kot tretje v abecedi
2. ime črke Č kot šestindvajsete v azbuki oz. četrte v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: č
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

denar -ja (denar, dinar, danar) samostalnik moškega spola
1. mn. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: denar
1.1 mn. to plačilno sredstvo, ki se da komu za kako drugo vrednost; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, znesek
1.2 mn. denarno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: denar
2. kovan predmet, navadno iz dragocene kovine, ki se uporablja kot plačilno sredstvo ali kot merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: kovanec, novec
2.1 srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
2.2 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma
2.3 bakren rimski novec manjše vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: as
2.4 kovanec manjše vrednosti nasploh
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 32 delih
FRAZEOLOGIJA: Judežev denar, krvni denarji
TERMINOLOGIJA: činžni denar / denar od dohodka, rešitni denarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

desetíca -e ž (í)
1. mat. vrednost znaka na predzadnjem mestu desetiške številke: računati z deseticami; število 52 ima pet desetic / pisati desetice pod desetice
2. pog. številka deset: namesto devetice je napisal desetico
3. nekdaj avstrijski novec za deset krajcarjev: za četrtinko vina je dal tri desetice; srebrna desetica
4. igralna karta z desetimi znaki: pikov as in srčna desetica
♦ lov. šibra s premerom 3 mm; naboj, napolnjen s šibrami deseticami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dláka Frazemi s sestavino dláka:
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dlán Frazemi s sestavino dlán:
bíti kot na dláni, bíti na dláni, dlaní srbíjo kóga, dlaní zasrbíjo kóga, iméti srcé na dláni, kàj je kot na dláni, nosíti srcé na dláni, vêlik kot dlán, vêlik za dlán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dobro1 (dobro, dobru) nesklonljivo, samostalnik –
ime črke D kot pete v azbuki ali četrte v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: d
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

drèn Frazemi s sestavino drèn:
tŕden kot drèn, zdràv kot drèn

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dúh Frazemi s sestavino dúh:
dúh čása, dúh je volján, a mesó je slábo, izgíniti brez dúha in slúha, ne dúha ne slúha, ubóg na dúhu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Ezekija(s) -(as)a m osebno lastno ime Ezekija: David je molil v'puszhavi, Ezechias im. ed. v'krajlevim dvori ǀ Na leto poſhto Ezecchias im. ed. krajl ſe sazhne milu jokat ǀ Ezechia im. ed. mozhnu ſe je bil resveſſelil ǀ Ezhechias im. ed. Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia rod. ed. ǀ s'kusi vſta Preroka Ezechia rod. ed. ſim pravil ǀ Velika gnada je bila tudi Krajlu Ezechiaſu daj. ed. dana ǀ Vuprashajte krajla Ezechia tož. ed. ǀ Kadar je hotel Jſaias Krajla Ezechiaſa tož. ed. osdravit ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pohleunost v' Ezechiesu mest. ed. ǀ S. Baſilius je samerkal nad Krajlam Ezechiasam or. ed. Ezekíja, lat. V Ezechias, izraelski kralj (SP 2 Kr 18,19)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

faliti dvovidski glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

favorȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

fílm Frazemi s sestavino fílm:
bíti kot v fílmu, dogájati se kot v filmu, doživéti kàj kot v fílmu, fílm je póčil kómu, fílm se je stŕgal kómu, kàkor v počásnem fílmu, odvíjati se kot v fílmu, têči kot v fílmu, živéti kot v fílmu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

funt m, F12, as, -aſsis, en funt, libriza, ali enu célu imenîe; aſsipondium, kar en funt, eno librizo vaga; bilibra, dvéh funtou vaga; bilibris, dvéh funtou teṡhava; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; dipondiarius, -a, -um, kar dvá funta vaga; libralis, -le, kar en funt vaga; pondo, ena libriza, en fúnt; quadrilibris, -re, kar ṡhtiri funte vaga; quinquelibralis, vel quinquelibris, pèt funtou na vago, pèt libriz vaga; sesquilibra, -ae, puldrugi funt; trilibris, -bre, trifuntni, kar try funte vaga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

funt -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

funt -a (funt, font) samostalnik moškega spola
1. v antiki utežna mera, približno 0,5 kg; SODOBNA USTREZNICA: funt, mina
1.1 priprava za merjenje mase česa; SODOBNA USTREZNICA: utež
2. v antiki utežna mera, približno 30 kg; SODOBNA USTREZNICA: talent
3. v antiki denarna enota različnih vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: talent, mina
3.1 kovanec v takšni vrednosti
4. prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
FREKVENCA: 75 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

FZBZ-izacija
Prosim za mnenje in nasvet o tvorbi slovenskih terminov iz angleške kratice. Functional Requirements for Bibliographic Records ( FRBR ) so strokovna priporočila, ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da odražajo konceptualno strukturo informacijskih virov. Priporočila je leta 1998 objavila Mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise ( FZBZ ) leta 2000. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se pojavljajo izpeljanke iz kratice, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Glagoli, ki se pojavljajo, so: to FRBRize/frbrize , frbrized , frbrizing . Iz slovenske kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati, frbrizacija [fәrbәrizácija] itd. Prosim vas za komentar in presojo ustreznosti tvorbe slovenskega termina iz angleške kratice. Uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, bi bila neprimerna.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

glẹ́dati glẹ̑dam nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

goreti nedov., F12, ardere, goreti; gory, ardet, alias gori, sursum; as bestinum, ena ſorta lanú, kateri ne more goréti; exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali goréti; febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal; flagrare, goréti; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu goréti; myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory; potenter ardet, mozhnu gory; sethim, vel setim, ta neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; uri, goreiti; prim. goreč 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

grešiti dvovidski glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu, kdó bi se v grôbu obráčal, če, kdó bi se v grôbu obŕnil, če, kopáti gròb kómu, kopáti gròb sám sêbi, kopáti si gròb, molčáti kot gròb, obráčati se v grôbu, obrníti se v grôbu, od zíbeli do grôba, od zíbelke do grôba, odnêsti kàj v gròb [s sebój], správiti kóga v gròb, tího kàkor v grôbu, tišína kot v grôbu, zvést do grôba, zvestôba do grôba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Grulja

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

h predlog

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hrást Frazemi s sestavino hrást:
iz lísta napráviti hrást, [močán] kàkor hrást, [tŕden] kàkor hrást, [tŕdno] kàkor hrást, vêlik kot hrást, visòk kot hrást, žíve hráste postávljati, žíve hráste stáviti, žívi hrást postáviti, žívi hrást stáviti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

imenje s, F13, as, aſsis, en funt, libriza, ali enu célu imenîe; bonum, -ni, blagú, iménîe; facultas, obláſt, imenîe, dopuṡzhenîe, blagú, perpuṡzhenîe; facultates, iménîa, bogatie, blagú; habentia, -ae, imenîe; inventarium, -ÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti; opes, opum, blagú, ali bogatu iménîe; opulentus, -a, -um, bogat, per velikim iménîu; peculidum, enu meihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu; peculiosus, -a, -um, bogat v'ſvoim iménîu; peculium, perṡhparani, inu s'déllom dobiti danarji, bogaſtvu s'gotovimi danarji, inu s'doſti iménîam; poſseſsio, darṡhanîe, poladanîe, laſtina, imeinîe, erbṡzhina; substantia, -ae, blagú, imenîe, ſtán, ſtalu, ſtanina, obſtanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

iméti Frazemi s sestavino iméti:
čìč níma nìč, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, iméti ása v rokávu, iméti béla jétra, iméti besédo, iméti brádo, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti cmòk v gŕlu, iméti čésa čez glávo, iméti čésa kot vrág tóče, iméti čésa prek gláve, iméti číste rôke, iméti čísto vést, iméti čŕni mádež, iméti čŕno dúšo, iméti čŕno píko, iméti debélo kóžo, iméti [dêbel] krompír, iméti denárja kot vrág tóče, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dóber dán, iméti dóber nós [za kàj], iméti dóber želódec, iméti dôbre žívce, iméti dôbro dúšo, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kàkor kráva rép, iméti dólge pŕste, iméti dólgo lájtengo, iméti dvé lévi rôki, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti ga pod kápo, iméti ga pod strého, iméti glávno besédo, iméti glávno vlógo, iméti glávo in rép, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti góbec, iméti góbec kot kráva rèp, iméti hrbteníco, iméti hudíča v sêbi, iméti hudíčevo sréčo, iméti jájca, iméti jásno slíko [čésa; o čém], iméti jekléne žívce, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti káčo v žêpu, iméti kàj kot na pládnju, iméti kàj na dúši, iméti kàj na glávi, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti kàj na króžniku, iméti kàj na vésti, iméti kàj v kŕvi, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kàj v mezíncu, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti kàj za brégom, iméti kàj za plótom, iméti kàj za pod zób, iméti kámen namésto srcá, iméti kóga/kàj na píki, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti kóga/kàj na rovášu, iméti kóga/kàj na tapéti, iméti kóga/kàj pod pálcem, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti kóga na špági, iméti kóga na vésti, iméti kóga na vŕvici, iméti kóga na vsák pŕst [po] desét, iméti kóga na vsák pŕst [po] pét, iméti kóga pod copáto, iméti kóga ràd kot bráta, iméti kóga v páci, iméti kóga v šáhu, iméti kóga za nôrca, iméti kóga za ôsla, iméti kóga za pavlího, iméti kóga za pêpčka, iméti kosmáta ušésa, iméti kosmáto vést, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti krátek spomín, iméti krátko pámet, iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti krompír, iméti krváve rôke, iméti kúrje možgáne, iméti kúrjo kóžo, iméti kúrjo pámet, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, iméti lúknjo v žêpu, iméti máčka, iméti málo [vèč] solí v glávi, iméti manévrski prôstor, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti megléne pójme o čém, iméti mêhka koléna, iméti mêhko srcé, iméti mévlje v ríti, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti módro krí, iméti morálnega máčka, iméti na múhi kóga, iméti nabrúšen jêzik, iméti nôge têžke kot cènt, iméti nós kot krompír, iméti očí na pêcljih, iméti odločílno vlógo, iméti óster jêzik, iméti pésniško žílico, iméti píko na jezíku, iméti pod oróžjem, iméti pod pálcem, iméti póln kúfer kóga/čésa, iméti póln kúrac kóga/čésa, iméti póln žèp [denárja], iméti pólna ústa beséd, iméti pólne hláče, iméti pólne rôke déla, iméti pólne žêpe [denárja], iméti pólno glávo čésa, iméti pomémbno vlógo, iméti prázno glávo, iméti prevelíke očí, iméti prôste rôke [pri čém], iméti pŕste vmés, iméti rép in glávo, iméti répo v ušésih, iméti slàb dán, iméti slábo vést, iméti slámo v glávi, iméti slónjo kóžo, iméti slónovo kóžo, iméti spomín kot rešêto, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti sréčno rôko [pri čém], iméti sréčo v nesréči, iméti sršéne v glávi, iméti sršéne v ríti, iméti strupén jêzik, iméti súho gŕlo, iméti svêtle trenútke, iméti svínjsko sréčo, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti svój prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôje pŕste vmés, iméti svôjih pét minút [sláve], iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti škárje in plátno v rôkah, iméti tŕdo kóžo, iméti tŕdo srcé, iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, iméti umázane rôke, iméti v rôkah močán adút, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vèč želéz v ôgnju, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iméti [velíko] pod pálcem, iméti velíko vlógo, iméti volôvske možgáne, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, iméti vrážjo sréčo, iméti vsák dán nedéljo, iméti vsè adúte v rôkah, iméti vsè kárte v rôkah, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti [vsè] svôje adúte, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti za ostrím debélo, iméti zádnjo besédo, iméti zdrávo bárvo, iméti zelêne pŕste, iméti zelêno lúč za kàj, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, iméti [žé] brádo, iméti želézno rezêrvo, iméti žílico za kàj, kot bi imél slábo vést, kot [da] bi imél pólne hláče, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti čístih rôk, ne iméti dláke na jezíku, ne iméti [dóbrega] želódca, ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti dúnsta o čém, ne iméti hrbteníce, ne iméti jájc, ne iméti jásnih pójmov o čém, ne iméti kàj dáti v lônec, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne iméti mírnega trenútka, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne iméti niti belíča [v žêpu], ne iméti níti fícka, ne iméti níti krájcarja, ne iméti [níti] póčenega gróša, ne iméti niti prebíte páre, ne iméti níti za sól, ne iméti pójma [o čém], ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], ne iméti sréčne rôke [pri čém], ne iméti stó pík, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, sténe imájo ušésa, stráh imá velíke očí, še za slán krompír ne iméti, še za sól ne iméti, tenák nós iméti, vsák imá svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, čepéti kot kóklja [na jájcih], glédati kóga kot žába jájce, hodíti kot po jájcih, iméti jájca, iskáti dláko v jájcu, Kolúmbovo jájce, kot kóklja [na jájcih], [kot] kúkavičje jájce, ne iméti jájc, podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce, práskati se po jájcih, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, tóča, debéla kàkor kúrja jájca, zijáti kot žába jájce

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jêklo Frazemi s sestavino jêklo:
tŕd kot jêklo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jòj in jôj in jój medmetFRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
Južni Sudan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Južnega Sudana samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Južni Sudan
država v Afriki
IZGOVOR: [júžni sudán], rodilnik [júžnega sudána]
BESEDOTVORJE: Južnosudanec tudi Južni Sudanec, Južnosudanka tudi Južna Sudanka, Južnosudančev, Južnosudankin, južnosudanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

károv -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karo 2: karov as; karova desetka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

károv -a -o (ȃ) ~ as

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kárta Frazemi s sestavino kárta:
híšica iz kárt, ígra z odpŕtimi kártami, igránje z odpŕtimi kártami, igráti na kárto čésa, igráti z odpŕtimi kártami, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti vsè kárte v rôkah, odkríti [svôje] kárte, podréti se kot híšica iz kárt, pokazáti [svôje] kárte, sesúti se kot híšica iz kárt, stáviti na kárto čésa, stáviti vsè na êno kárto, zrúšiti se kot híšica iz kárt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kášelj -šlja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Kategorija živosti: imena vzpetin

Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Kategorija živosti: poimenovanja bolezni

Kako je prav: imam rak ali imam raka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

katrán Frazemi s sestavino katrán:
čŕn kot katrán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Kdaj uveljavljati kategorijo živosti pri neživih samostalnikih?

Zanima me, zakaj se pajac pregiba zgolj po živi sklanjatvi, čeprav lahko označuje tako nekaj živega (klovna) kot neživega (delovno oblačilo); pri žerjavu, denimo, je pa razlika v sklanjanju, če mislimo žival ali delovni stroj.

Zanima me tudi, zakaj se večina kvartopirskih samostalnikov sklanja po živi (as, škis, pagat, mond, joker, pik, renons itd.), adut pa ne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kèc1 -à in -a in kèc kêca in kéc kéca [prva oblika kəc] m (ə̏ ȁ, ə̀; ȅ é; ẹ̑)
1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as1: dobiti kec
2. nar. košček, grižljaj: daj mi kec kruha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

klicati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komárča -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

konec -nca samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj, bíti na kônju, čákati [na] prínca na bélem kônju, délati iz mušíce kônja, délati kot kònj, garáti kot kònj, močán kot kònj, naredíti iz múhe kônja, neúmen kàkor kònj, prínc na bélem kônju, vítez na bélem kônju, zdràv kot kònj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kot se ponavádi igrá -- -- -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kozomor

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

krájcar Frazemi s sestavino krájcar:
bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, ne iméti níti krájcarja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kréz (Kréz) Frazemi s sestavino kréz (Kréz):
bogàt kot kréz

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kriv pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

krížev -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na križ: križev les / imel je križevo življenje / križev as
2. rel., v zvezi križev pot upodobitev Kristusove poti na Golgoto: na steni je visel križev pot / moliti križev pot; pren., ekspr. prehodil je križev pot iz mučilnice v mučilnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

krížev -a -o (í) igr. ~ as; ver. ~ pot

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

krumpast pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

lajati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Lapláce -cea [as] m, oseb. i. (ȃ) |francoski matematik|
Lapláceov -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

léd Frazemi s sestavino léd:
bíti na tánkem lédu, dáti se kómu speljáti na léd, gládek kàkor léd, hláden kot léd, léd je prebít, [mŕzel] kot léd, na jezíku méd, v sŕcu léd, prebíti léd, pustíti se kómu speljáti na léd, speljáti kóga na léd, spólzek kàkor léd, státi na tánkem lédu, znájti se na tánkem lédu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

leteti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Libijska puščava
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Libijske puščave samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
puščava v severnem in vzhodnem delu Sahare
IZGOVOR: [líbijska puščáva], rodilnik [líbijske puščáve]
BESEDOTVORJE: libijskopuščavski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

libra -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

librica ž, F4, as, aſsis, en funt, libriza, ali enu célu imenîe; aſsipondium, kar en funt, eno librizo vaga; pondo, ena libriza, en fúnt; quinquelibralis, vel quinquelibris, pèt funtou na vago, pèt libriz vaga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

lílija Frazemi s sestavino lílija:
bél kot lílija, číst kot lílija

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

lovoríka Frazemi s sestavino lovoríka:
dobíti lovoríko, ležáti na lovoríkah, osvojíti lovoríko, počívati na lovoríkah, sedéti na lovoríkah, spánje na lovoríkah, spáti na lovoríkah, zaspáti na lovoríkah

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

màk Frazemi s sestavino màk:
rdèč kàkor màk, [za] èn màk [vréden], zardéti kàkor màk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

máža Frazemi s sestavino máža:
z vsèmi mážami namázan

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mèč Frazemi s sestavino mèč:
Dámoklejev (dámoklejev) mèč, dvorézen mèč, iméti jêzik óster kot mèč, óster kot mèč, z ôgnjem in mêčem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

méd Frazemi s sestavino méd:
íti na kóga/kàj kot múhe na méd, íti [v denár, v prodájo] kot méd, íti [v denár, v promet] za méd, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], na jezíku méd, v sŕcu léd, prodájati kàj kot méd, prodájati kàj za méd, prodáti kàj za méd, sekíra je pádla kómu v méd, sládek kot méd, z médom je namázano kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mêdved Frazemi s sestavino mêdved:
kosmàt kàkor mêdved, močán kàkor mêdved, močán kot mêdved, trísto [kosmátih] medvédov, zaščíten kot mêdved

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

migniti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mìš Frazemi s sestavino mìš:
glédati kàkor mìš iz móke, ígra máčke z míšjo, igráti se s kóm kot máčka z míšjo, igráti se slépe míši [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], lovíti slépe míši, móker kot mìš, ne tìč ne mìš, réven kot cerkvéna mìš, tíh kot mìš, tího kot mìš, ubóg kot cerkvéna mìš

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

míška Frazemi s sestavino míška:
tíh kot míška, tího kot míška

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mójster Frazemi s sestavino mójster:
bíti [právi] mójster za kàj, mójster beséde, mójster perésa, mójster skáza

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

motiti se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

móž Frazemi s sestavino móž:
bíti fígamóž, bíti kot èn móž, bíti móž beséda, boríti se do zádnjega možá, braníti se do zádnjega možá, delováti kot èn móž, do zádnjega možá, kot èn móž, ledéni možjé, móž postáve, móž stárega kopíta, móž v módrem, možjé v módrem, nastopíti kot èn móž, od pŕvega do zádnjega možá, ostáti móž beséda, postáti fígamóž, postáviti se kot èn móž, uníčiti do zádnjega možá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

načín izdáje zdravíla -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

nasititi dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Nasvetovanje
V Terminološkem slovarčku karierne orientacije 2011 je pod številko 28 termin nasvetovanje z definicijo, ki se glasi '/e/nkratna ali večkratna krajša pomoč posamezniku, ki poleg dajanja ali posredovanja informacije in podatkov vključuje tudi razlago in/ali ustrezna pojasnila, s katerimi pomagamo osebi, da reši svoj problem', in angleškim ustreznikom advice . Zanima me, ali je termin nasvetovanje jezikovno ustrezen. V SSKJ2 je sicer razložen glagol nasvetovati , a je njegova raba v praksi zelo redka.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

običájni načín -ega -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

oblati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

obstati dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

odločiti dov., F28, abalienâre, odvṡèti, odlozhiti, odvlézhi, odvrézhi, prózh dati, v'ptuje rokè dati; abgregare, -abrego, -as, odlozhiti; abiúngere, separare, odlozhiti; deligere, iṡvoliti, iṡbrati, odlozhiti; Deus ita decrevit, Búg je takú odlozhil; disterminare, meinike reſtaviti, odlozhiti; separare, odlozhiti, lozhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ós -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ôvca Frazemi s sestavino ôvca:
čŕna ôvca, gárjava ôvca, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], kot gárjava ôvca, [kot] izgubljêna ôvca, [kot] zablodéla ôvca, krótek kàkor ôvca, krótek kot ôvca, metljáva ôvca, sív kot ôvca

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Palestina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Palestine samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Država Palestina
država na Bližnjem vzhodu
IZGOVOR: [palestína], rodilnik [palestíne]
BESEDOTVORJE: Palestinec, Palestinka, Palestinčev, Palestinkin, palestinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pȃpež -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

papež -a m papež: Papesh im. ed. Cajus od S. Sebaſtiana pravi ǀ ſamkaj lepu ſe raimaio beſſede S. Grogoria Papesha rod. ed. ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu daj. ed. ſpovedal ǀ je bil od Chriſtuſa sa Papesha tož. ed. poſtaulen ǀ Kadar Papeſha tož. ed. isvolio ǀ ſo imeli dobro miso per Papeshu mest. ed. ǀ ta Vuzheni Mauritius Breſcius je taku govuril pred Papesham or. ed. Sixtam V. ǀ Sveti Papeshi im. mn. ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ taistu snamine na kateru je bil perbit, krajlij Ceſarij, inu Papeshij im. mn. na varh suoje glave noſsio ǀ Se neshona ni Ceſſariou, ni Papeshou rod. mn., ni bogatiga, ni vboſiga ǀ kronane glave teh Papeshu rod. mn., Cardinalu, shkofu, inu shegnanih Maſhniku ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v' mej krajli David, v'mej Papeſhi or. mn. Peter ← stvnem. bābes, pābes ← lat. pāp(p)ās ‛papež’ < ‛skrbnik, vzgojitelj, oče’ ← gr. πάπ(π)ας ‛oče’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

páv Frazemi s sestavino páv:
hodíti kot páv, nosíti se kot páv, prevzéten kot páv, sprehájati se kot páv, šopíriti se kot páv

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pekèl Frazemi s sestavino pekèl:
kot v peklù, [právi] pekèl, vróče kot v peklù

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pêlin Frazemi s sestavino pêlin:
dáti kómu pêlin, delíti pêlin, dobíti pêlin, grênek kot pêlin, kàkor bi zrásel iz pelína, posláti kóga po pelína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

peró Frazemi s sestavino peró:
láhek kot peró, lahkôtno kot peró, mójster perésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pét Frazemi s sestavino pét:
čákati na svôjih pét minút [sláve], dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], drží se, kot da ne zná štéti do pét, iméti kóga na vsák pŕst [po] pét, iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút [sláve], [kàkor] pét kráv za èn gróš, ne bíti ne pét ne šèst s kóm/čím, ne znáti štéti [niti] do pét, pét minút pred dvanájsto, pobráti svôjih pét čéšpelj, storíti kàj pét minút pred dvanájsto, vídeti je, kot da ne zná štéti do pét, za pét Krístusovih rán, za pét kríščevih (Kríščevih) rán, za pét rán [bôžjih], zdí se, kot da ne zná štéti do pét, znáti štéti do pét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

píkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pik2: pikov as / ogledalo pikove oblike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

píkov -a -o (ȋ) ~ as; ~a dama

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Pisanje imen izdelkov in znamk ter vprašanje velike začetnice in živosti

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

  • poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
  • računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

  • pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
  • znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Pisanje rimskih oz. latinskih osebnih imen: »Marcus Claudius Rufus«

Zanima me, kako naj se zapišejo rimska oz. latinska osebna imena. Ali jih je treba posloveniti ali pustiti v izvirni obliki? In če naj se imena poslovenijo, kako potem v naslednjih dveh primerih?

Primera: Marcus Claudius Rufus, Caius Secundinus Secundus

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

plézati v vódstvu -am -- -- nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Pomenska primerjava: »reč« in »stvar«

I am working on research on a lexical typology of words meaning 'thing / matter / affair'. I have some problems with the interpretation of Slovene material. So, my question is as follows: What is the difference between the words stvar and reč? SSKJ lists the same set of meanings for both lexemes. Neither dictionaries nor corpus data give a clear answer so far. Maybe one of them is more preferable in one of the meanings?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pȍp1 pópa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Prebežnik
Angleški termin migrant se običajno v slovenščino prevaja s terminoma migrant ter priseljenec . Ali lahko uporabimo tudi ustreznik prebežnik , zlasti takrat, ko so med priseljenci tudi begunci in ekonomski migranti, npr. ljudje, ki s severnoafriških obal preko morja prihajajo v Evropo?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

precediti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

prékla Frazemi s sestavino prékla:
bíti dólg kot prékla, bíti súh kot prékla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Prevzemanje imen športnih in glasbenih ter drugih skupin: »Dallas Mavericks«, »Dunking Devils« ...

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih:

  • skoki Dunking Devilsov (slovenska akrobatska skupina Dunking Devils),
  • dres Dallas Mavericksov (ameriško košarkarsko moštvo Dallas Mavericks),
  • trener Phoenix Sunsov (ameriško košarkarsko moštvo Phoenix Suns),
  • plošča Drinkersov (slovenska glasbena skupina The Drinkers),
  • koncert Dedley Woodleybearsov (mednarodni trio Dedley Woodleybears)?

V medijih lahko zasledimo tudi:

  • dobra igra Crusadersa (severnoirsko nogometno moštvo Crusaders),
  • stadion Rangersa (škotsko nogometno moštvo Glasgow Rangers),
  • poraz Young Boysa (švicarsko nogometno moštvo Young Boys),
  • dober nastop Cocksa (finsko rokometno moštvo Cocks) …

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih? Če izhajamo iz tega, ali v slovenskem besedilu pišemo: »Dallas Mavericksi bodo gostovali pri Phoenix Sunsih« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Suns« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Sunsu« ali »Dallas Mavericks bodo gostovali pri Phoenix Suns«? In če je ena od pravilnih oblik tudi »z Dallas Mavericks« (pravopisni člen 859: »Z glasovnimi končnicami ne sklanjamo nekaterih tujih večbesednih poimenovanj, ker imajo za določen spol ali število netipične končaje […]«), kako potem v tem primeru izrazimo svojino: dres Dallas Mavericks?

Peter Weiss je na Grošljevem simpoziju l. 2016 (povezava na posnetek http://ff.classics.si/wp-content/uploads/2016/02/21-Peter-Weiss-Slovnicni-spol-in-stevilo-pri-izposojenkah-v-slovenscini.mp3 je tudi v nekem vašem odgovoru) govoril (18.–21. min.) o tem, da »imamo komandose, kekse, Beatlese, Doorse, Rolling Stonese […]«, da je »Times pisava in časopis, windows je program in uporabljamo obliko v windowsih […]«, da se »na angleško ali špansko ali pa francosko množino v slovenščini praviloma požvižgamo. ''S'' jemljemo kot del samostalnika moškega spola v ednini, drugače je z imeni gorovij […]«. Je drugače tudi pri imenih glasbenih, športnih … skupin? Vsaj košarkarji s Polzele so se že sami poimenovali Hopsi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

prikován Frazemi s sestavino prikován:
obstáti kot prikován, sedéti kot prikován, státi kot prikován

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pripraviti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

prvák -a m
1.
posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mestopojmovnik
SINONIMI:
2.
navadno s prilastkom, ekspr. kdor se odlikuje zaradi pomembnosti, sposobnosti, uspešnosti
SINONIMI:
ekspr. as1, ekspr. junak, neknj. pog. klasa, knj.izroč. korifeja, ekspr. odličnež, ekspr. šampion, ekspr. veličina
GLEJ ŠE SINONIM: primat
GLEJ ŠE: naslov

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

purán Frazemi s sestavino purán:
dáviti purána, rdèč kàkor purán, rdèč kot purán, zardévati kot purán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

račún Frazemi s sestavino račún:
bogatéti na túj račún, délati račún brez krčmárja, íti za račún brez krčmárja, naredíti račún brez krčmárja, na túj račún, porávnati stáre račúne [s kóm], porávnavati stáre račúne[s kóm], prekrížati kómu račúne, príti na svój račún, račún brez krčmárja, smejáti se na túj račún, šáliti se na túj račún, živéti na túj račún, življênje na túj račún

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ràk Frazemi s sestavino ràk:
íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, rdéč kot kúhan ràk, zardéti kot kúhan ràk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

rediti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

režím predpisovánja in izdáje zdravíla -a -- -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem, kot ríba v vôdi, májhna ríba, molčáti kot ríba, odpírati ústa kot ríba na súhem, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba na súhem, počútiti se kot ríba v vôdi, premetávati se kot ríba na súhem, velíka ríba, zdráv kot ríba [v vôdi], zévati kot ríba na súhem, znájti se kot ríba v vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

róg Frazemi s sestavino róg:
kazáti róge [kómu], nasadíti kómu róge, natákniti kómu róge, pognáti kóga v kózji róg, pokazáti róge [kómu], róg sv. Petra, správiti kóga v kózji róg, temà kot v rógu, temnó kot v rógu, ugánjati kóga v kózji róg, ugnáti kóga v kózji róg, v èn róg tróbiti [s kóm], v èn róg túliti, v ísti róg tróbiti [s kóm], zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zvít kot kózji róg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

rokáv Frazemi s sestavino rokáv:
ás v rokávu, iméti ása v rokávu, kot iz rokáva strésati kàj, krêpko [si] zavíhati rokáve, poštêno [si] zavíhati rokáve, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, strésati kàj [kot] iz rokáva, zasúkati [si] rokáve, zavíhati [si] rokáve

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

rtac [rtácnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

priostrena paličica za pisanje na pisalno deščico

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

rtič [rtȉč] samostalnik moškega spola
  1. vrh gore
  2. vrh ladijskega jambora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Saudova Arabija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Saudove Arabije samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Kraljevina Saudova Arabija
država na Bližnjem vzhodu
IZGOVOR: [sáu̯dova arábija], rodilnik [sáu̯dove arábije]
BESEDOTVORJE: Saudec in Saudijec, Saudka in Saudijka, Saudčev in Saudijčev, Saudkin in Saudijkin, saudski tudi saudovoarabski tudi saudskoarabski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Seznam najpogosteje rabljenih besed v slovenščini

Ali obstaja v slovenščini seznam najpogostejših besed, nekaj podobnega, kot je New General Service List (NGSL) of important vocabulary words for students of English as a second language?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Sklanjanje pakistanskega mesta »Lahore«

I would like to know whether we should write Lahoreju or Lahoru. This city in Pakistan is spelled with an E in the end, but we don't pronounce it. So, basically we pronounce it as LAHOR, therefore my question is, do we write Lahoreju or Lahoru.

The country Suriname is spelled with an E at the end in English, but again without pronouncing it. In Slovenian we write Surinamu, without the E. So, could this mean that Lahore becomes Lahor in Slovenia, just like Suriname is Surinam in Slovenian?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

slíka Frazemi s sestavino slíka:
dobíti jásno slíko [čésa; o čém], iméti jásno slíko [čésa; o čém], lép kot slíka, ustváriti si jásno slíko [čésa; o čém]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Slovenjenje literarnih junakov, superjunakov: »Mrlakenstein« in »Stotnik Amerika«

Zanima me, kako je s slovenjenjem literarnih junakov, superjunakov ... Namreč je kar nekaj junakov, ki imajo poleg originala še slovensko verzijo imena, drugi pa ne, npr. Captain America – Stotnik Amerika, Black Widow – Črna vdova, Voldemort – Mrlakenstein ... Potem so tu tudi drugi pojmi, npr. Hogwarths – Bradavičarka in še bi lahko naštevala. Zanima me, na podlagi česa se slovenijo nekatera imena, druga pa ostanejo enaka originalu tudi v slovenskih tekstih. Je morda to odvisno od fonetike, pogostosti poimenovanj/uporabe imen ali česa popolnoma drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Slovenska ustreznica za angleško »counterpart«

Iščem primerno in ustrezno slovensko besedo, ki bi nadomestila angleško različico "counterpart" v naslednjih primerih:

  • Male and female are counterparts of love.
  • A man can teach men many things, but when women, who are the counterparts of men, look at men, they can feel it strongly and clearly, so they can teach men well.
  • Parents want their children to love them, honor them, serve them, care for them, become their counterpart of love as children, and listen to them well.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Slovenski izraz za »Chrismukkah« je »božuka«?

Kako bi lahko poslovenili ime praznika chrismukkah, ki povezuje krščanski božič in judovsko hanuko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sód Frazemi s sestavino sód:
dêbel kot sód, [glás] kot iz sóda, gláva [kóga] je kot sód, iméti glávo kot sód, iméti trébuh kot sód, izbíti sódu dnò, [kàkor] sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, pijàn kot sód, polníti sód(e) brez dnà, sedéti na sódu smodníka, sód smodníka, trébuh je kot sód, živéti na sódu smodníka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Somalija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Somalije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Somalska republika
država v Afriki
IZGOVOR: [somálija], rodilnik [somálije]
BESEDOTVORJE: Somalec in Somalijec, Somalka in Somalijka, Somalčev in Somalijčev, Somalkin in Somalijkin, somalski in somalijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Spol latinskega imena »Pseudomonas aeruginosa«

Kakšnega spola je latinsko ime Pseudomonas aeruginosa (bakterija), če jo sklanjamo brez samostalnika bakterija spredaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sprehajativprašanje nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sŕčev -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na srce1 8: srčev as; srčeva desetka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sŕčev -a -o (ȓ) ~ as

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

stêklo Frazemi s sestavino stêklo:
bíti [kot] iz stêkla, gládek kàkor stêklo, gládek kot stêklo, glédati kàkor skozi stêklo, kŕhek kot stêklo, vídeti kàkor skozi stêklo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

stréla Frazemi s sestavino stréla:
híter kot stréla, hítro kot stréla, kàkor stréla z védrega nebá, kot stréla, kot stréla z jásnega [nebá], tréščiti kot stréla z jásnega, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, zadéti kóga kot stréla z jásnega, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Sudan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sudana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Sudan
država v Afriki
IZGOVOR: [sudán], rodilnik [sudána]
BESEDOTVORJE: Sudanec, Sudanka, Sudančev, Sudankin, sudanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Súez
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Súeza samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Egiptu
IZGOVOR: [súes], rodilnik [súeza]
BESEDOTVORJE: Suežan, Suežanka, Suežanov, Suežankin, sueški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

svástika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

svéča Frazemi s sestavino svéča:
držáti svéčo [kómu/čému], držáti svéčo [kómu/čému], kot bi véter upíhnil svéčo, pêči kóga na svéči, ráven kot svéča, rávno kot svéča, s svéčo iskáti kóga/kàj, státi kot svéča, zravnán kot svéča

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

svínec Frazemi s sestavino svínec:
bíti kàkor iz svínca, têžek kot svínec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

šica1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

špranja

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

tablati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

tennantít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

tón Frazemi s sestavino tón:
dajáti [právi] tón čému, dáti [právi] tón čému, znížati tón, zvíšati tón

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

tòp1 tôpa samostalnik moškega spola FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
tŕlica Frazemi s sestavino tŕlica:
súh kot tŕlica

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Tvorba imen pripadnikov: »hutijevec«

Slov. ustreznica (ang.) Houtis oz. Hutis (ime za člane uporniške skupine, dejavne v Jemnu; več o tem na http://en.wikipedia.org/wiki/Houthis)

Na spletu (v slov. medijih) se največkrat pojavlja različica hutiji ali celo samo huti oz. hutijevci;

vzporedno naletimo tudi na bes. zveze tipa

hutijski uporniki oz.

hutijevske sile.

Gibanje pa naj bi ime dobilo po (l. 2004 umrlem) voditelju, imenovanem Husein Badredin al Huti. Katera ustreznica (če sploh) je bolj pravilna? Zdi se mi, da bi tukaj morali slediti Toporišičevi slovnici (na 178. str) in tvoriti navadno izpeljanko za »člana ali uda organizacije, ideologije [...]«, nekako tako kot ničejanec (prim. izpeljanko z -ist po vzoru idealist, ki tukaj domnevno ne bi funkcionirala ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

udariti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ukàz Frazemi s sestavino ukàz:
kàkor na ukàz, kot na ukàz

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ukazati dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ústa ūst ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vezati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vòl Frazemi s sestavino vòl:
délati kàkor vòl, délati kot vòl, garáti kot vòl, glédati kàkor zabôden vòl, láčen, da bi vôla pojédel, močán kàkor vòl, močán kot vòl, têpsti kóga kàkor vôla, zabít kot vòl

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vólk Frazemi s sestavino vólk:
bíti vólk na kàj, bíti vólk v óvčji kóži, jésti kot vólk, kot sestrádan vólk, láčen kot vólk, mí o vólku, vólk iz gózda, mí o vólku, vólk na vrata, [právi] môrski vólk, stári môrski vólk, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, túliti z volkôvi, vólk v óvčji kóži

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

voziti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vrána Frazemi s sestavino vrána:
[kot] béla vrána, vléči se kot môkra vrána, vrána je kómu izpíla možgáne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vréden -dna -o prid., vrédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. z izrazom količine izraža značilnost česa glede na
a) količino denarja, ki se dobi zanj: koliko je vredna hiša; točka je vredna osem evrov; njegovo premoženje je vredno pet milijonov; zemljišče je vredno več, kot ga cenijo; biti malo, veliko vreden
b) kako količino, mero sploh: as je vreden deset točk
♦ šah. figura je vredna tri kmete
2. z izrazom količine izraža značilnost česa
a) glede na zadovoljevanje določenih potreb: ta peč ni dosti vredna, slabo greje; čeprav je majhno, je to stanovanje za nas veliko vredno / ta prstan je zame veliko vreden mi veliko pomeni
b) glede na mero ustrezanja določenim merilom: s tega stališča razprava ni veliko vredna; gradivo dokumentarno ni dosti vredno / ekspr. te pesmi niso nič vredne
c) glede na (možni) vpliv, posledice, delovanje: premišljeno ravnanje je v takem primeru največ vredno
3. z rodilnikom ki zaradi svojih lastnosti, navadno dobrih, pozitivnih, zasluži kaj: pomilovanja, sočutja vreden človek; biti vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja; ni vreden, da zanj tako skrbiš / ekspr. občudovanja vreden pogum; posnemanja vreden zgled; film je vreden ogleda; živi v obžalovanja vrednih razmerah; ekspr. stvar ni niti omembe vredna; dejanje, vredno priznanja
// ki je v skladu s čim, ki čemu ustreza: človeka vredno življenje; to je poštenjaka vredno dejanje, ravnanje
4. ekspr. ki ima dobre, pozitivne lastnosti v veliki meri: igrati vredna glasbena dela / estetsko vredni izdelki; moralno vredno dejanje / vreden človek; vredne lastnosti / vreden nakit dragocen; to je eden vrednejših sodobnih pesnikov pomembnejših
● ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. prizor je vreden čopiča velikega umetnika da bi ga upodobil, naslikal velik umetnik; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; slabš. drug drugega sta vredna oba sta enako slaba; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; ekspr. dal mu je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. vredna je greha, poželenja je privlačna, zapeljiva; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vun prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Zahodna Sahara
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zahodne Sahare samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Zahodna Sahara
država v Afriki
IZGOVOR: [zahódna sahára], rodilnik [zahódne saháre] in [zahódna sáhara], rodilnik [zahódne sáhare]
BESEDOTVORJE: Zahodnosaharec, Zahodnosaharka, Zahodnosaharčev, Zahodnosaharkin, zahodnosaharski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zapovedati dvovidski glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

završáti završím dovršni glagol [zavəršáti] FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: ↑vršati
zíd Frazemi s sestavino zíd:
bléd kot zíd, govoríti zídu, íti z glávo skozi zíd, postáti bléd kot zíd, postáviti kóga pred zíd, potísniti kóga ob zíd, prebledéti kot zíd, pritísniti kóga ob zíd, z glávo skozi zíd

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zrediti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zvezati dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

žaken

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

žalovati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Število zadetkov: 237