dán1 dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi:, rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑)
1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči: leto ima 365 dni; od takrat je minilo štirinajst dni; pridem čez dva dni, čez teden dni; pred (nekaj) dnevi je odšel; večkrat na dan se oglasi; prvi, zadnji dan v mesecu, tednu; dela vsak dan, vsak drugi dan; dan pozneje se je zgodilo; dan pred praznikom; nekaj dni po tem / štirinajst dni morja mu je dovolj / ekspr. nevarnost je vsak dan, z vsakim dnem večja / ekspr.: dogodek dneva najpomembnejši dogodek; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / pri datiranju: Ljubljana, (dne) 7. julija; star. na dan 27. junija
♦ rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem
// s prilastkom ta čas, določen za posebne namene, opravila: plačilni dan; vsak petek je semanji, tržni dan; uradni dan določen za uradovanje s strankami / delovni dan delovnik / rojstni dan / informativni dan dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi; dan odprtih vrat predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan
// s prilastkom ta čas, posvečen spominu na kaj: Prešernov dan; dan zmage; dan žena; dan samostojnosti in enotnosti državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 1990
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. noč: dan je že; dan se daljša, krajša; dan se dela dani se; dan raste postaja daljši; deževen, jasen, lep, meglen, sončen dan; jesenski, pomladni dan; kot noč pa dan sta zelo različna / ves dan je hodil okrog; ekspr. ves ljubi, božji dan sedi; zjutraj je bilo oblačno, čez dan se je zjasnilo; še za dne je prišel domov ko je bil še dan; z dnem je pritisnil mraz ko se je zdanilo / ekspr. beli dan zgodilo se je sredi belega dne; ob, pri belem dnevu si je upal to storiti podnevi; ne skrivaj, javno; jasno kakor beli dan / vasi sta dan hoda narazen / kot pozdrav dober dan!
3. mn., s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: potekajo mu brezskrbni dnevi; burni, veseli dnevi; to so bili zanj odločilni, usodni dnevi / ekspr. črni, pasji dnevi zelo neprijetni, hudi / slabo mu gre na stare dni / ekspr., z oslabljenim pomenom: do konca (svojih) dni ti bom hvaležen; dneve mladosti je preživel na deželi
// omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: spomini na partizanske dni; dnevi okupacije / v davnih, nekdanjih dneh / star. njega, svoje dni včasih, nekdaj
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; tudi ta dan je napočil čas, ko se je izpolnilo pričakovanje; ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; na dan vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. kar na dan z besedo povej, kaj misliš; ni hotel z resnico na dan povedati resnice; voda je udarila na dan nenadoma, z veliko silo pritekla iz odprtine; dan na dan, dan za dnem hodi sem kar naprej, zelo pogosto; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; iz dneva v dan mu govori isto kar naprej, ves čas; ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno, tja v en dan tjavendan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; ekspr. v nedeljo so imeli nogometaši črn dan doživeli so neuspeh; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dán2 -a -o prid. (á)
1. knjiž. na katerega se v obravnavanem primeru misli: izhlapevanje vode v danem času; v danem položaju je vsak ravnal po svoje; znajti se v danih razmerah
● knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive
2. mat. za katerega je v podatku povedano, kolikšen je, kje je: iz danega polmera izračunati obseg in ploščino kroga; iz dane funkcije iskati novo funkcijo / dane točke krivulje; sam.: zadovoljiti se z danim; prim. dati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
dneva in dan dne samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [dán], rodilnik [dnéva] in [dné]
ZVEZE: dan državnosti, dan Primoža Trubarja, dan reformacije, dan Rudolfa Maistra, dan samostojnosti in enotnosti, dan spomina na mrtve, dan suverenosti, dan svetega Patrika, dan upora proti okupatorju, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan združitve prekmurskih Slovencev, dan Zemlje, dan žena/žensk, materinski dan, mednarodni dan maternega jezika, Prešernov dan, svetovni dan boja proti aidsu, svetovni dan Downovega/downowega sindroma, zahvalni dan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dán2 -a -o (á) poud. stvari, ~e enkrat za vselej |dokončno določene, nespremenljive|
dáni -a -o (á) ~ položaj; ~o število
dáno -ega s, pojm. (á) zadovoljiti se z ~im
dánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dán1 dnéva m
čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahodapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. beli dan, ekspr. beli danek, ekspr. danek
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik dan spomina na mrtve  pojmovnik dan varčevanja  pojmovnik dan žalovanja  pojmovnik obravnavni dan  pojmovnik plačilni dan  pojmovnik plodni dnevi  pojmovnik prejšnji dan  pojmovnik sodni dan
GLEJ ŠE: za zmeraj, včasih, včasih, umreti, nenehno, nekoč, nekoč, na starost, mladost, danes, zmeda, zdaj2, vsakodnevno, štefanovo, sobota, silvestrovo, tepežkanje, razlikovati se, prihodnost, praznovati, praznovati, praznik, praznik, poroka, osmina, obletnica, nikoli, nerazpoložen, nenehno, nenehno, nenehno, nedelja, iziti, god, dolgo1, dnevno, delovnik, noč, podnevi, podnevi, nenadoma, roditi se, spominjati se, tjavendan

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

dán2 medm.
GLEJ SINONIM: dober dan
GLEJ ŠE: vigilija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

dándnévasamostalnik moškega spola
  1. obdobje štiriindvajsetih ur za bivanje in določene namene
    • dan v/pri/ob čem/kom
    • , dan česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dan po
  • , dan pred
  • , dan za
  • , dan na
  • , dan z/s/brez

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan je sestavina izrazov
Dan ima samo štiriindvajset ur, Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, Ne hvali dneva pred večerom, Petek je dan za zadetek, Po jutru se dan pozna, Rim ni bil zgrajen v enem dnevu

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dȃn dnẹ̑va in dnẹ̑ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dȃn, -ȋ, f. der Tribut, Cig. (T.), SlN.-C.; dani podvržen, tributpflichtig, Cig. (T.); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan1 [dȃn dnẹ̑va] samostalnik moškega spola

dan

PRIMERJAJ: pred nekaterimi dnevami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan2 [dán] pridevnik

dan, predan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dan deležnik

PRIMERJAJ: dati, dati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dan m, F132, antelucanus, pred dnèm ſturjen, jutern: ena reizh pred dnèm; biduum, dvá céla dny; caniculares, paſji dnevi; diarius, eniga dneva [str. 235a ]; diarius, -a, -um, eniga dnè [str. 66a ]; diem dicere, dan poſtaviti; dierecti, k'dnèvi obarnêni; dies, dán; diurnum, eniga dnèva; feriae esuriales, poſtni dnèvi; feriae Natalitiae, Boṡhizhni dnèvi; nudius quintus, pred peteimi dnèvi; pluviales dies, deshevni dnèvi; pridie, tá dan poprei; quatriduum, -dui, ṡhtiri dny, zhaṡ ṡhterih dnéh; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; tertianus, tá tretji v'verſti: tretjiga dnèva; vigilia, ta dán pred praṡnikam, poſtni dán; prim. po dnevi 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan del., F32, arrha, -ae, en ſtanovitni danár, dán ṡa Aro; datus, -a, -um, dan, dana, danu; dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán; depositum, -ti, tú kar je danu pred pravizo v'roke; editio, tá vun dana, ali na dán dana reizh; editus, -a, -um, kar je vunkai danu; expensus, vun dan; legislatio, dana poſtava; meritorius, -a, -um, vſluṡhen, ṡaſluṡhen: tudi na zhinṡh dán; mutuus, -a, -um, poſſojen, na poſſodo dan ali vṡèt; praepositus, -a, -um, naprei poſtavlen, katerimu je dana obláſt zhes druge; satisdatio, tú danu ṡagviſhanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan1 dneva m dan: dan im. ed. v'nuzh ſe je bil preobernil ǀ do beliga dneva rod. ed. je ſpala ǀ je bil sturil. s'dneva rod. ed. nuzh ǀ do sodniga dneua rod. ed. ǀ Dohtar pak ga troshta, de urozhina bò nehala pruti dnevi daj. ed. ǀ nuzh inu dan tož. ed. bi pleſsala ǀ piſhe de en dan tož. ed. v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ de bi billi cell dann tož. ed. dellali ǀ en dã tož. ed. je gledal ǀ pred dnevam or. ed. ǀ pred dneuam or. ed. ǀ dua cella dny tož. dv. je leshal ǀ Kadar ſo tij dnevi im. mn. Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi poſtavi bily dopolnèni ǀ bodo prishli dnevy im. mn. ǀ prideo ty dneui im. mn. zhes te ǀ bodo eni nesrezhni dneve im. mn. prishli ǀ pedeſſet dny rod. mn. je bil sapovedal Bogove zhaſtiti ǀ S. Grogor mu sapovej 60. dnij rod. mn. ſe postiti ǀ vſe vashe shivozhe dny tož. mn. obeniga troshta nymate ǀ ſe taku opijesh de trij dnij tož. mn. obena ſpisha tebi nadishij ǀ David njega dnij tož. mn. je veliku na ſemli terpel ǀ try dni tož. mn. je v' nje trebuhu leshal ǀ oblubio v'trjeh dneih mest. mn. dellu ſturiti ǀ pred nekaterimi dnevi or. mn. ſim bral ǀ pred petemy dnevij or. mn. sodni dan m sodni dan: taiſti ſtrashni ſodni dan im. ed. bò poln ſmeshnave ǀ je shlishala Svetiga Nonuſa ſhkoffa pridiguat od ſodniga dneva rod. ed. ǀ od Sodniga dneva rod. ed. ym ei pridigual ǀ ſe je bal ſodnigà dneva rod. ed. ǀ Premislimo tedaj ta ſtrashni ſodni dan tož. ed. ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan tož. ed., bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo ǀ snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan tož. ed. godila ǀ na ſvdni dan tož. ed. m viliku takorshne bò, kateri bodò diali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan2 -a prid. dan: ta zhaſtiti veliki proſtor Nebeski je meni dan im. ed. m sa to Clausuro ǀ danaſs je njemu dana im. ed. ž oblast zhes semlo, inu Nebu ǀ vam bo cellu Krajlevſtvu sa prebivalszhe danu im. ed. s ǀ truplu vam nej danu im. ed. s, de bi martranu, ampak zartlanu bilu ǀ shirmaj nasho ſtaro Sveto Vero od Boga dano tož. ed. ž ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani im. mn. m ǀ sa shteri petize, katere mu ſo dane im. mn. ž ǀ skerbejti sa otroke od Boga vam dane tož. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Dan m zemljepisno lastno ime Dan: je bil poſtauel dua ſlata malika, eniga … v'Bethel, tiga druſiga v'Dan tož. ed. (II, 315) Dán, svetopisemski kraj (SP 1 Mz 14,14)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan dne/dneva samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan1 sam. m ♦ P: 49 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan2 del. ♦ P: 43 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola
1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
TERMINOLOGIJA: dan prestopa, delati po dneh, deželski dan, pripravljeni dan, sodni/pravdeni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan2 -a -o deležnik
1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dán -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dán dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan
dan ► ˈdaːn -a m, im. mn. ˈdaːnė, rod. mn. ˈdaːn

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan dnu samostalnik moškega spola
zemljevid
đèːn
dan
STALNE ZVEZE: za vsak dan, za dan

Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Človek-dan
Soočam se s prevajanjem angleškega termina man-day , ki označuje količino dela, ki jo delavec opravi v enem dnevu, kar se uporablja kot enota za to, koliko časa se porabi za izvršitev kakšne naloge. Bi lahko našli podobno rešitev za izraze man-hour , CPU-hour in podobno?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dan. okrajš. danski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Dan. krajšava osebno lastno ime Daniel: pojte s'mano na 4 polj. Preroka Dan: rod. ed. (I/2, 23) → Daniel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dán.. prvi del sklopa (ȃ) dándánes, dáninnôčen, dánzadnéven

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Dan, datum, ura, kraj prireditve – kako jih zapisati?

Ob pripravljanju tekstov za posamezne koncertne prireditve sem vedno znova v dilemi, kako zapisati dan, datum, uro, kraj prireditve v koncertni listih (naštevanje podatkov).

Kateri zapis je ustreznejši:

  • koncert: torek, 6. november 2018 ob 20.00, Slovenska filharmonija

ali

  • koncert: torek, 6. november 2018, ob 20.00, Slovenska filharmonija

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Dan GIS v organizaciji Društva mladih geografov Slovenije

Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.

Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dán s tôplo nočjó dnéva -- -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Dan »žena« ali dan »žensk«?

Ali voščimo pripadnicam ženskega spola ob (mednarodnem) dnevu žena ali žensk? Zadnje se zdi bolj logično, vendar je raba mešana. Na Gigafidi dan žena prevladuje pred dnevom žensk, v zvezi z mednarodni pa je več zadetkov z ženskami. Kakšno je ozadje nastanka tega imena? So o vprašanju že potekale razprave? Vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dáti dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj na posodo, v dar, v last, v najem, v zakup; dati za doto; zastonj dati / višji organi so dali nižjim navodila za delo / pog.: za koliko daš fotografski aparat? dajte mi tri kile fižola prodajte / pog. nazaj dati vrniti
// podariti, pokloniti: tega ni treba plačati, ampak ti kar dam; dati za rojstni dan, za spomin; ekspr. dela se revnega, da bi mu človek dinar dal dela se zelo revnega / narava mu je dala telesno moč / dati vbogajme
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: dati komu stanovanje za nekaj mesecev; dati popotniku zavetje / daj svinčnik, da se podpišem
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: predsednik je dal besedo diskutantu; dati komu čas za premislek / dati na izbiro, na razpolago; dati na vpogled / dati komu časten naslov; dati otroku ime / pog. dajte mi potrdilo, da sem vam plačal izdajte, sestavite / kakšno zdravilo ti je dal zdravnik? predpisal
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: kar smo imeli, smo dali; dati svoj delež za kaj; mnogo krvodajalcev je dalo kri / ekspr. dati glavo, življenje / kot podkrepitev glavo dam, da je tako / krava ne da mleka zadržuje mleko pri molži
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost: dati besedi nov pomen; dati čemu dokončno, ustaljeno obliko, ustrezne razsežnosti / uspeh mu je dal novega poguma
4. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: dati predlog na glasovanje; dati čevlje v popravilo; dati kaj v promet; dati osnutek zakona v javno razpravo; dati otroka v rejo; dal je sina v šolo / dati pismo na pošto; podjetje je dalo na trg nov izdelek; dati denar v banko, pog. na knjižico; dati oglas v časopis; malo pšenice je dal v mlin / pog. na sodnijo ga bom dal vložil bom tožbo proti njemu
b) z namenilnikom: dati delat obleko; dati meso prekajevat; dati sina učit poslati
// z nedoločnikom napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi: dati otroka ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči
5. pog. plačati: koliko si dal za avto? dati za mašo; dati na račun / dati komu denar na roko neposredno izplačati / kot klic pri dražbi kdo da več?
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: nekatere rude dajo velik odstotek železa; polje je dalo obilen pridelek; konferenca je dala važne rezultate; mastna hrana da veliko kalorij / pog. gledališče je dalo dobro predstavo / dati odsekan, tleskajoč, zamolkel glas / dati dober, slab zgled; dati povod
// povzročiti, da kdo kaj dobi, ima: boljšega zaslužka mi ne dajo / dati možnost, pravico, priliko, priložnost / ekspr. letos je bog dal dobro letino / knjiž. usoda ne daj, da bi tako zgodaj umrl
// z združitvijo postati nova celota: ti podatki dajo visoko številko; račun da rezultat; pog. koliko dá to? znese / zadnje vrstice posameznih kitic glose dajo zaključno misel
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dati brco, klofuto; dati garancijo, kazen, pobudo, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, slabo oceno, slovo, soglasje, zagotovilo; dati svoj glas za odbornika; dati bolniku injekcijo; dati izjavo izjaviti; dati obljubo obljubiti; dati odgovor odgovoriti; dati odpoved odpovedati službo; dati komu poljub; dati transfuzijo krvi; dati znak, znamenje; dati komu dobro vzgojo; dati na posodo posoditi / dati gol / ta vas je dala mnogo žrtev; publ. v delo so dali mnogo truda vložili / ekspr. dati častno besedo zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: dati knjigo na mizo, obleko v omaro, robček na usta, roko okrog vratu; grižljaj se da naenkrat v usta / daj to proč / dati na seznam, v zapisnik; dati v oklepaj / pog. dati psa na verigo prikleniti / pog. dati stroj narazen razstaviti ga (na dele) / pog. prosim, dajte mi gospoda XY (k telefonu) pokličite ga k telefonu; uredite, omogočite, da bom telefonično govoril z njim
9. navadno z nikalnico napraviti, da se kaj lahko godi: ozke razmere mu ne dajo delovati; delo mu ne da počitka; skrbi mu ne dajo spati; zvedavost ji ni dala, da ne bi vprašala; tega si ne dam reči; ne da si dopovedati
10. nedov., ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: sosed da veliko name, nase / veliko da na poštenost, prijateljstvo; jezi ga, da ne dajo na njegovo besedo / na to nič ne dam
11. z nedoločnikom ukazati, naročiti: dal je poklicati k sebi služabnike, prinesti jedi na mizo; župan je dal zapreti pretepače
// pog., v medmetni rabi, z nedoločnikom izraža omiljen ukaz, željo, spodbujanje: dajva kupiti liter vina; dajmo si ogledati še to oglejmo si; pog. dajte se pomakniti naprej pomaknite se / kot poziv pri pitju dajmo ga!
12. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z bog izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: zakaj molčiš, bog te je dal
b) upanje: če bog da, se bomo kmalu videli
c) svarilo, prepoved: bog ne daj, da bi storil kaj takega
č) najboljšo željo: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res
d) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober dan, dober večer bog daj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; nikomur ne da blizu je nedostopen; nikomur ne da dobre, lepe, prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori; ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; ekspr. zanj ne dam roke v ogenj nisem prepričan, da je pošten, sposoben; knjiž. dala je življenje otroku rodila ga je; pog., ekspr. dali smo jim (jih) po grbi natepli smo jih; premagali smo jih; ekspr. ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; pog. dal mi je čutiti, razumeti, vedeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho, po nosu udari ga; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. ti bom že dal! kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. (jaz) ti bom dal popra, vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; pog. dati komu košarico prekiniti (ljubezensko) razmerje; zavrniti ponudbo; zavrniti njegovo ponudbo za ples; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo; knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; dati komu roko prijeti koga za dlan desnice, zlasti v znamenje pozdrava, prijateljskega odnosa; ekspr. dati komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; pog. dajte, da si vas ogledam dovolite; pog. dati čez izbruhati, izbruhniti; pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; ni mi dal do besede ni mi pustil govoriti; ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; pog. ta pa ne da do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. veliko da na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. od plače lahko še kaj na stran da prihrani; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; dati na znanje sporočiti, pojasniti; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; ekspr. v koš te dam, kadar hočem premagam te, boljši sem kot ti; pog. dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; pog. dati za liter, za pijačo plačati pijačo v kaki druščini; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. ne ve, kam bi se dal od dolgega časa kaj bi počel; ne vem, koliko (let) bi ti dal po tvojem videzu ne morem sklepati, koliko si star; pog. prav ti dam soglašam s teboj; nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; pel je, kar mu je duša dala z vsemi močmi; teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
♦ rel. dati odvezo; šah. dati mat prim. daj, dan2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

délo na práznik ali déla pròst dán -a -- -- -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

délovni dán -ega dnéva m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

den dne/dneva samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dežévni dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dóber dán pozdravn. medm. zv.
izraža pozdrav pri srečanju
SINONIMI:
pozdravljen, star. bogdaj, sleng. čao, sleng. čav, pog. dan2, star. klanjam se, sleng. ojla, star. serbus, star. servus, star. zdrav2, pog. zdravo, star. zdravstvuj, pog. živ3, star. živel, pog. živijo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

dober dan [dọ́bǝr dȃnnepopoln podatek] medmetna zveza

izraža pozdrav ob srečanju; dober dan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

duša
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
duše samostalnik ženskega spola
duhovna stran človeka
človek
IZGOVOR: [dúša], rodilnik [dúše]
ZVEZE: (vseh) vernih duš dan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Gospodov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gospodova Gospodovo pridevnik
Božji
IZGOVOR: [gospódou̯], ženski spol [gospódova], srednji spol [gospódovo]
ZVEZE: Gospodov vinograd, delavec v Gospodovem vinogradu, Gospodov dan, Gospodovo razglašenje, leto Gospodovo
PRIMERJAJ: A. D.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hládni dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Imena posebnih dnevov: »rektorjev dan« in »dan univerze«

Vljudno prosim za odgovor, ali se rektorjev dan piše z veliko ali malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Imena prireditev: »Ta veseli dan kulture«

Zanima me, ali prvo besedo v besedni zvezi Ta veseli dan kulture pišemo z veliko začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ime praznika: »dan Zemlje«

Zanima me, kako pravilno zapišemo: dan zemlje ali dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Izbira ustreznega sklona: »naslednjega dne« ali »naslednji dan«?

Velikokrat zasledim rabo besednih povezav naslednji, prejšnji, prvi z besedami dan, jutro, večer v rodilniku, npr. Naslednjega dne smo šli na daljše potovanje. Menim, da je pravilno: Naslednji dan smo šli na daljše potovanje. Ali se motim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izlétni dán -ega dnéva m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jásni dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako pravilno sklanjamo besedo »dan« v rodilniku?

Kako pravilno sklanjamo besedo dan v rodilniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Katero začetnico uporabiti pri poimenovanjih »dan Zemlje«, »svetovni dan tal«?

Zasledila sem različno rabo male oz. velike začetnice pri zapisih imen za dneve, kot je svetovni dan tal in dan Zemlje. Prosim za razlago – Svetovni dan tal ali svetovni dan tal, dan Zemlje ali Dan Zemlje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

korónadán, koróna dán samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krstni dan [kȓstni dȃn] samostalnik moškega spola

krstni dan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ledéni dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lunárni dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Lúnin dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Maister
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Maistra samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski general in pesnik
IZGOVOR: [májstər], rodilnik [májstra]
BESEDOTVORJE: Maistrov
ZVEZE: dan Rudolfa Maistra
PRIMERJAJ: Vojanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Merimo »krvni pritisk« ali »pritiske« trikrat na dan?

Če pri istem bolniku merimo krvni pritisk trikrat na dan ... Ali bomo rekli, da smo merili pritisk trikrat na dan, ali da smo merili pritiske trikrat na dan? Katera trditev je pravilna in zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

meščánski dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mŕzli dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

na dán prisl. zv.
GLEJ ŠE: udariti, udarjati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

obláčni dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

opul dan gl. o, poldan ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polárni dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pol dan gl. poldan ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polétni dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poslôvni dán -ega dnéva m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

právi Sónčev dán -ega -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pred ta dan [pred tȃ dȃn] prislovna zveza

prejšnjega dne

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prekmurski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
prekmurska prekmursko pridevnik
IZGOVOR: [prekmúrski] in [prékmurski]
ZVEZE: prekmurska gibanica, prekmurska šunka, dan združitve prekmurskih Slovencev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Prešernov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Prešernova Prešernovo pridevnik
IZGOVOR: [prešérnou̯], ženski spol [prešérnova], srednji spol [prešérnovo]
ZVEZE: Prešernov dan, Prešernova nagrada, nagrada Prešernovega sklada

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Primorska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Primorske samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v zahodni in jugozahodni Sloveniji
IZGOVOR: [primórska], rodilnik [primórske]
BESEDOTVORJE: Primorec, Primorka, Primorčev, Primorkin, primorski
ZVEZE: dan vrnitve Primorske k matični domovini
PRIMERJAJ: Primorsko

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pul dan gl. poldan ♦ P: 3 (*P 1563, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rektoričin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
rektoričina rektoričino pridevnik
IZGOVOR: [réktoričin]
ZVEZE: rektoričin dan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rektorjev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
rektorjeva rektorjevo pridevnik
IZGOVOR: [réktorjeu̯], ženski spol [réktorjeva], srednji spol [réktorjevo]
ZVEZE: rektorjev dan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rojstni dan [rójstni dȃn] samostalniška zveza moškega spola

rojstni dan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

semanji dan [sǝmánji dȃn] samostalniška zveza moškega spola

dan, ko je (letni) sejem; semanji dan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sidêrični dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Sklanjanje samostalnika »dan«

Nisem prepričana, kako se pravilno sklanja samostalnik dan. Slovenski pravopis 2001 ne podpira veljavne prakse pri sklanjanju tega samostalnika v množini. Za poimenovanja različnih dni se v odvisnih sklonih uporabljajo daljše oblike, v veljavnem pravopisu pa niso več navedene (v SP 1962 so bile).

V praksi je živo:

… pri pouku slovenskega jezika in na kulturnih dnevih …

… je na izobraževalnih dnevih društva državnih tožilcev pojasnil minister Aleš Zalar.

… na Dnevih komedije v Celju dobila nagrado občinstva.

… pritegnilo tudi osnovno- in srednješolce na športne dneve ali v šole v naravi.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

D. T.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Sklanjanje samostalnikov »dan« in »dno«

Bolj kot prebiram razno razne članke o pravilni sklanjatvi besede 'dno', bolj se mi odpira vprašanje: je torej res, da se DNO in DAN enako sklanjata v tožilniku dvojine? (Vidim dve dni, a ni morda pravilno -- vidim dve dnesi? / DAN: preživim dva dni (glede na jezikovni forum), a ni bolje: preživim dva dneva ...?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Slovnično število: »dan ali dnevi za nakupovanje«?

S kolegom imava debato, kako huda napaka je to in bi potrebovala argumentacijo.

Četrtki so dan za nakupovanje. in Četrtki so dnevi za nakupovanje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Slovnično število: »informativni dan«

Zanima me, kako zapisati vabilo na informativni dan, ki se odvija v dveh dneh. Ali:

  • Vabimo vas na informativni dan, ki bo dne X in dne Y ali
  • Vabimo vas na informativna dneva, ki bosta dne x in dne Y.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

snéžni dán -ega dnéva m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sodni dan [sọ́dni dȃn] samostalniška zveza moškega spola
  1. dan sojenja, izreka sodbo
  2. poslednji dan, ko bo Kristus sodil ljudem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sodni dan -ega dneva m → dan¹

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

srédnji Sónčev dán -ega -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

svetnik1 -a m svetník: S. Joannes je bil ta ner vekshi Svetnik im. ed. m ǀ velik ſvetnik im. ed. je bil Sveti Jſidorus ǀ Lep odguvor tiga Svetnika rod. ed. ǀ en iesni togotni zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil timu Svetniku daj. ed., de njega ludje resnashaio ǀ Poshluſhajte tiga Svetnika tož. ed. ǀ kadar ſim ſpomnil n' eniga ſvetnika tož. ed. ǀ poshlushajte beſsede tiga Suètnika tož. ed. ǀ ty lubi Svetniki im. mn. Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ vy hozhete shivèti kakor Ajdy, vmreti kakor ſvetniki im. mn. ǀ Angeli, inu svètniKi im. mn. bi neimeli popolniga troshta ǀ Chriſtus Pravi Bug je imel bres vſe glihe vekshi lubesan pruti zhloveku, kakor vſy Svetniky im. mn. ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou rod. mn. prishli po vaſho dusho ǀ sazhneo molit litanie vſyh Svetnikou rod. mn. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou rod. mn. milu plakaio ǀ kaj govorim od Suetnikou rod. mn. ǀ je shlishal peiſsèm teh Svetniku rod. mn. ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku rod. mn. h'ſuoij ſhlushbi ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim Svetnikom daj. mn. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom daj. mn. ǀ Ti nimash obene lubesni pruti G. Bogu, obene andohti pruti Svetnikam daj. mn. ǀ netoshite, inu nemarmrajte zhes Svetnike tož. mn. ǀ zhe my premiſlimo te lube ſvetnike tož. mn., inu ſvetnize Boshje ǀ vij sa velike ſvetnihe tož. mn., in ſvetnize dershite Kateri ſeſo pobulshali ǀ per drugyh Svetnikah mest. mn. ǀ kateri je umej vſimy Svetniki or. mn. ta ner vekshi ǀ s' temi lubimi ſvetniki or. mn. ſe veſſeliti vseh svetnikov dan nepreg. (?) praznik vseh svetih, tj. 1. XI.: je ſapovedal od vſeh ſvetnikou dan rod. ed. do Boshizha tardu ſe poſtiti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šmarni dan [šmárni dȃn] samostalniška zveza moškega spola

šmaren, tj. veliki šmaren, 15. avgust, in mali šmaren, 8. september

PRIMERJAJ: šmaren

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tôpli dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trgoválni dán -ega dnéva m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trópski dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Uporaba množine ali ednine: »informativni dan«

Zanima me, ali se v naslednjem primeru (informativni dan) uporablja množina ali ednina in ali so vse vejice pravilno postavljene: Informativni dan bo v petek, 9. 2. 2018, ob 9. in 15. uri, in v soboto, 10. 2. 2018, ob 9. uri. Ali Informativni dnevi bodo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vö̀n dán ~ -a ~ -o prid. izdan, objavljen: Réd zvelicsánsztva vön dán záto SM 1747, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vróči dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vsak dan [vsȃk dȃn] prislovna zveza

vsak dan, dnevno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vseh svet dan gl. dan 1, sveti, ves ♦ P: 1 (TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zibni dan [zībni dȃn] samostalniška zveza moškega spola

petek

PRIMERJAJ: Ziba2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zvézdni dán -ega dnéva m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

žena
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
žene samostalnik ženskega spola
zakonska partnerka
starinsko ženska
IZGOVOR: [žêna], rodilnik [žêne] tudi [žené]
BESEDOTVORJE: ženin
ZVEZE: žalik žena, dan žena/žensk, društvo, aktiv kmečkih, podeželskih žena

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ženska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ženske samostalnik ženskega spola
oseba ženskega spola
IZGOVOR: [žénska], rodilnik [žénske]
BESEDOTVORJE: ženskin
ZVEZE: dan žena/žensk, ženska leta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

živoč -a prid. živživoči dan m živi dan: vſe vashe shivozhe dny tož. mn. obeniga troshta nymate ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij tož. mn. druſiga ſadu nedopernashash ampak sauzh te hudobnoſti ǀ vſe vashe shivozhe dny tož. mn. greshnu shivite ǀ vſe shivozhe dny tož. mn. ſo ſveſtu Bogu shlushili ǀ vſe tuoje shivozhe dny tož. mn. ſe nejſi eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ kaj vy sdaj h'temu pravite, kateri vſe vaſhe shivoze dny tož. mn. enkrat prau s'ſerzom nepogledate v'Nebu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

živočen -čna prid. živživočni dan m živi dan: vſe tvoje greshne della, katire ſi tvoje shivozhne dny tož. mn. ſturil ǀ sa vſe ſvoje shivozhne dny tož. mn. ǀ hudizhy zhloveku vſe grehe, kar njegove shivozhne dny tož. mn. je ſturil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Število zadetkov: 112