gredóč prisl. (ọ̄) - 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre: ko boš šel domov, se gredoč ustavi še pri stricu; na poti iz tovarne je gredoč obiskal še vse gostilne
- 2. nar. v trenutku, takoj: tak je: obrne se in gredoč pozabi na žalost; legel je in gredoč zaspal
// z lahkoto, brez težav: ne bojim se ga, gredoč ga premagam - 3. nar. na hitro, bežno: samo gredoč ga je ošinila s pogledom
- 4. star. izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: toliko (pripomnim) samo gredoč; prim. iti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.