jámica -e ž (á) manjšalnica od jama:- a) delati, kopati jamice; porivati frnikole v jamico; okrogla, plitva jamica
- b) ob smehu se ji delajo v licih jamice; oči so mu izstopile iz jamic parnih votlin pod čelom, v katerih so oči; jamica na bradi / narediti jamico v testo
- c) počiva v hladni jamici
● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči
♦ anat. sklepna jamica vbočeni konec kosti v sklepu; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.