nakljúčen -čna -o prid. (ȗ) ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev; slučajen: ta razlog ni naključen, ampak globoko utemeljen;
vsaka podobnost z resničnimi dogodki je samo naključna / naključni gost, opazovalec; naključna najdba
♦ fiz. naključna napaka napaka zaradi človeške nenatančnosti; jur. naključna škoda škoda, ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvidetinakljúčno prisl.: zgodba se razvija naključno; naključno priti mimo po naključju; sam.: v tem ne vidim nič naključnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.