otopévati -am nedov. (ẹ́) - 1. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti mu otopevajo; otopevati za bolečine
- 2. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: po tem dogodku je polagoma otopevala; pri enoličnem delu je začel otopevati
// pojavljati se v manjši meri, v manj izraziti obliki: občutek zadovoljstva je otopeval; zavest krivde mu otopeva / nasprotja med njimi otopevajo - 3. redko postajati top, manj oster: rezilo začenja otopevati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.