počézen -zna -o prid. (ẹ̑) - 1. vzporeden s krajšo stranjo, osjo predmeta: počezni vzorec na blagu / počezni prerez korenine; počezna os
// vzporeden s krajšo stranjo, osjo drugega predmeta: počezne deske na mostu; počezni hodniki - 2. knjiž. približen: počezen obračun stroškov; počezna ocena gospodarskih razmer / počezno branje hitro, nestrnjeno
♦ fot. počezna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v vodoravni smeri
počézno prisl., redko počez: postaviti počezno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.