posvečeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: oltarje so posvečevali različnim svetnikom
// z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati- a) koga za cerkveno službo: škof je posvečeval
- b) kaj za cerkveno rabo: posvečevati cerkve, zvonove
- 2. star. posvečati, poklanjati: posvečeval ji je vse pesmi / časopis posvečuje veliko prostora polemikam / prosti čas posvečuje športu / vse življenje posvečuje delu; precej časa se posvečuje branju
● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo
♦ rel. posvečevati nedelje ravnati se ob nedeljah po cerkvenih navodilih, predpisih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.