vlága -e ž (á) manjša količina tekočine, zlasti vode, na površini česa, v čem: vlaga prodira, pronica skozi steno;
vlaga se širi v parket;
navzeti se vlage;
izločati, sprejemati, vpijati vlago;
prepereti od vlage;
biti občutljiv za vlago;
zaščititi stavbo pred talno vlago / ekspr. v očeh je začutil vlago solze // vodna para v zraku: zrak je nasičen z vlago / zračna vlaga
♦ fiz. higroskopska vlaga ki jo vpije snov iz zraka; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlaga razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.