značájen -jna -o prid. (ȃ) - 1. ki ravna v skladu s svojimi dobrimi načeli, normami, vrednotami: značajen človek; on je pošten in značajen / bodi tako značajen in priznaj svojo zmoto
// ki izraža tako ravnanje: značajno mišljenje; to dejanje ni značajno - 2. nanašajoč se na značaj; značajski: analizirati značajne lastnosti dramskih oseb; osebnostne in značajne posebnosti
- 3. zastar. pomemben: to je značajen dogodek; zanj je to zelo značajno / značajne poteze obraza značilne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.