veliko prisl. veliko, zelo, mnogo:
ti vuzheni ſe ſo veliku sa volo tega potili ǀ veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem ǀ veliku otrok je imela ǀ veliku urr od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ veliku uredne shenkinge ijm je bil dal ǀ Se veliku shtima, inu lubi sdrauje ǀ veljku njeh ſe najde; kateri taku skarbnu yshejo Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati ǀ na ſvdni dan viliku takorshne bò, kateri bodò diali ǀ velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → več in → veče. SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.