Frazemi s sestavino màk
rdèč kàkor màk ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| zelo rdeč | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | V sredi je majhen, suh starček in pri njem policaj. Starček je v obraz rdeč kakor mak, male vodene oči se mu svetijo in brezzobe čeljusti trepetajo. (Milan Pugelj, Črni panter, NB) |
| »Kako ima Barica lepo ruto, kajne, kajne? Rdečo kakor mak, kajne.« Mama umiva Pikico in podi Vladošo in Barico proč. (Zofka Kvedrova, Veliki in mali ljudje, NB) |
| In zopet je bilo dekle rdeče kakor mak. (Etbin Kristan, Pertinčarjevo pomlajenje, 1914, 29) |
| Petnajst let ji je bilo, zdaj ji bo pač že dvajset let; zmerom še je tak otroški njen rjavi obraz, še zmerom so tak vesele in nedolžne njene temne oči; narahlo je upognjena glava, na ustnicah tih smehljaj; kakor roža je Anka sredi polja, kakor mak, zakaj pisano rdeča je njena ruta in žito je tako visoko in Anka je tako majhna, da sega komaj z glavo čez klasje … (Ivan Cankar, Brez doma, 2, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Primera rdeč kakor mak z različico rdeč kot mak se nanaša na izrazito rdečo barvo makovega cveta (gl. primero rdeč kakor makov cvet) in se v primerjavi z drugimi sopomenskimi izrazi uporablja redkeje. Primera je znana tudi v drugih evropskih jezikih (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki), v katerih pa obstaja tudi primera z glagolom zardeti, npr. češ. zčervenat jako [vlčí] mák, zrudnout jako [vlčí] mák, gluž. začerwjenić so kaž makojca; hr., srb. pocrvenjeti kao mak, rus. pokrasnet’ kak makov cvet. Gornjelužiška primera čerwjeny kaž mak pomeni ‘rdeč od sramu’. V ruski primeri je primerjalna sestavina makov cvet. Pri I. Cankarju (Neobjavljene pesmi, NB) pa najdemo v primeri s sestavino makov cvet glagol goreti: Na večer, ko sem sam sedèl za mizo, stopíla je iz zlatega okvírja naravnost prédme … Kakor makov cvet gorela so v prozorni rudečici kipeča njena ustna, njena lica. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | as red as a beet |
| fr. | rouge comme un coquelicot |
| hr., srb. | crven kao mak |
| nem. | rot wie Klatschmohn sein |
| | rot wie Klatschmohn werden |
| | krebsrot |
| rus. | krasnyj kak mak |
[za] èn màk [vréden] star.; primera | |
| Pomen |
| |
| prav nič (vreden) | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
| Zgleda rabe | Tedaj sem jaz ponovno dokazal, ne z besedo, ampak z dejanjem da mi je, po domače povedano, en mak za smrt, da me je bila marveč edina skrb, kako bi se obvaroval krivice in greha. (Platon-A. Sovre, Poslednji dnevi Sokrata, 1955, 73–74) |
| To je že od sile, že petsto let isto, svet pa ni boljši niti za mak. (E. Fritz, Prostor in čas 1973, 171) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| V Plet. I, 543, sta pri iztočnici mak izraza za en mak, en mak vreden z razlago einen Pfifferling wert, nichtsnutz, Št., medtem ko je pri Glonarju (SSJ, 201) zanikana različica: niti za en mak ni vreden: prav nič. Negativno vrednotenje v tu omenjenih frazemih izhaja iz dejstva, da so makova zrna zelo drobna – tudi v primerjavi z zrni nekaterih drugih žit. |
zardéti kàkor màk ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| zelo zardeti | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | »Oj, kako bi bilo lepše, če bi bila ti moja žena, Ančè!« Hitro se je vzdvignila, da se je vse po zemlji vsulo, kar je imela v predpasniku. Zardela se je kakor mak v žitu in odgovorila: »Vidiš, to je zdaj vse prepozno! Ne rečem, da bi te ne bila mogla rada imeti. (I. Tavčar, Revež, LZ 1888, 559) |
| »Saj je vendar še mlad,« je rekla nepazljivo in zardela kakor mak. (Z. Dąbrowska–Vodnik, Noči in dnevi II, 1963, 206) |
| Volodja zardi kakor mak in molči. (Saltikov–V. Levstik, Gospoda Golovljevi, 18) |
| Roke se jej pobelijo ko sneg, lica pa zarude ko poljski mak in v vodi je sama videla, da jej je povrnil Bog vso lepoto prve mladosti. (J. Trdina, LZ 1882, 178) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. rdeč kakor mak. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | češ. | zčervenat jako [vlčí] mák, zrudnout jako [vlčí] mák |
| gluž. | začerwjenić so kaž makojca |
| hr., srb. | pocrvenjeti kao mak |
| rus. | pokrasnet’ kak makov cvet |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Dostopnost