Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
čemẹ́ren -rna prid. lat.‛morosus’, čemẹ́rnost, tudi čméren (16. stol.), čmẹ́rnost. V star. jeziku beseda pomeni zlasti ‛strupen’, na kar v sodobnem jeziku kaže še čemeríka, čmeríka ‛strupena rastlina Veratrum album’ (18. stol.). Star. in nar. sloven. čemẹ́r pomeni ‛strup, prisad na rani’ (16. stol.), pa tudi že druge stvari, ki so v zvezi s strupom: ‛žolč’, tj. ‛nekaj grenkega’ in ‛slaba volja’.
 
Razlaga
 
Enako ali sorodno je cslovan. čemerь ‛strup’, hrv., srb. čȅmēr ‛žalost’, vučji čemer ‛rastlina Aconitum napellus, nar. rus. čémer ‛neka konjska bolezen’, slovaš. čemer ‛zastrupitev krvi’. Pslovan. *čȅmerъ je prvotno označevalo neko strupeno rastlino, verjetno divji teloh. Beseda se je razvila iz ide. *kémero-, kar je znano še v stvnem. hemera ‛divji teloh’, star. lit. kemerai mn., let. cemeriņš mn. ‛divji teloh’, stind. kamala- ‛lotos’, camarika- ‛rastlina Bauhinia variegata (Be I, 77 s., SP II, 138 s., Po, 558).
 
Slovenski etimološki slovar³