| |
| Slovensko gradivo |
| |
| mūzga -e ž ‛tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti’ = lat.‛sucus arboris’ (16. stol.), mužẹ̑n ‛muževen’ (16. stol.). |
| |
| Razlaga |
| |
| Verjetno nastalo iz nar. sloven. məzgȁ, kar je (eventualno pod vplivom glagola *mьzě̋ti ‛spuščati tekočino /o rastlinah/’) prenarejeno iz *mězga̋ ‛mezga’. Samoglasnik -u- je lahko nastal iz polglasnika zaradi spredaj stoječega m-, lahko je posledica križanja z besedno družino nar. sloven. múzgati ‛lupiti lubje, luščiti, sesati, jesti brez zob’ ali z besedami iz pslovan. *muzga, *mužd'a ‛mokrota’, ki se ohranja v cslovan. muzga ‛bajer’, sloven. múža ‛močvirje, barje’, star. in nar. múzga ‛močvirje, blato’ (16. stol.). To sta izpeljanki iz ide. korena *meu̯- ‛vlažen, moker’ (Be II, 209), |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| o čemer glej dalje mȃh, míti. Glej tudi mužẹ́ven in dalje mẹ̄zga. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.