Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
sestrȋčna -e ž lat.‛consobrina’.
 
Razlaga
 
Prvotni, v star. sloven. še znani pomen je ‛sestrina hči’ (17. stol.). Beseda, ki je enaka s cslovan. sestričьna ‛sestrina hči, nečakinja’, je v ženskem spolu posamostaljeni prid. od sestríca, manjšalnice od séstra. Iz manjšalnice moškega spola je sloven. sestrȉč ‛sestrin sin, nečak’ (16. stol.) < *sestri̋t'ь. Iz manjšalnice *sestri̋ca izpeljana manjšalnica moškega spola je znana v cslovan. sestričištь ‛bratranec’. Sestrȋčna je bila torej prvotno *‛sestrina hči, nečakinja’. Današnji pomen ‛stričeva (ali tetina) hči’ je nastal tako, da so to sorodstveno oznako otroci prevzeli od svojih staršev in pri tem niso upoštevali spremembe sorodstvenega razmerja. Enako je v primeru bratránec, podobno v lat. consobrīnus ‛bratranec’, consobrīna ‛sestrična’, kar je nastalo iz ide. *k'om- ‛skupaj, z’ in *su̯esrīno- ‛sestrin’, pa tudi v bolg. séstrenik ‛nečak’, polj. siostrzenica, češ. sestřenice ‛sestrična’. Enako je iz brȁt tvorjeno danes redko rabljeno bratȉč ‛bratranec (prvotno po očetovem ali maminem bratu)’, bratȋčna ‛bratova hči, nečakinja’.
 
Povezana iztočnica
 
Dalje glej séstra.
Slovenski etimološki slovar³