hinávka hinávke[hináu̯ka] samostalnik ženskega spolaženska, ki skriva svoje prave namene, se dela drugačno, boljšo, kot je► prid. beseda + sam. beseda Pokazala si, kakšna hinavka si, poleg tega si pa še konfliktna, prepirljiva in zoprna oseba. ► glag. + za + sam. beseda v tožilniku Ob izgubi brata ji je izrazila sožalje, pa jo je označila za hinavko. Nočem, da bi ljudje mislili, da sem hinavka. | EDNINA |
| imenovalnik | hinavka |
| rodilnik | hinavke |
| dajalnik | hinavki |
| tožilnik | hinavko |
| mestnik | pri hinavki |
| orodnik | s hinavko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | hinavki |
| rodilnik | hinavk |
| dajalnik | hinavkama |
| tožilnik | hinavki |
| mestnik | pri hinavkah |
| orodnik | s hinavkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | hinavke |
| rodilnik | hinavk |
| dajalnik | hinavkam |
| tožilnik | hinavke |
| mestnik | pri hinavkah |
| orodnik | s hinavkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | hinavka | hinavki | hinavke |
| rodilnik | hinavke | hinavk | hinavk |
| dajalnik | hinavki | hinavkama | hinavkam |
| tožilnik | hinavko | hinavki | hinavke |
| mestnik | pri hinavki | pri hinavkah | pri hinavkah |
| orodnik | s hinavko | s hinavkama | s hinavkami |
| EDNINA |
| imenovalnik | hinávka |
| rodilnik | hinávke |
| dajalnik | hinávki |
| tožilnik | hinávko |
| mestnik | pri hinávki |
| orodnik | s hinávko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | hinávki |
| rodilnik | hinávk |
| dajalnik | hinávkama |
| tožilnik | hinávki |
| mestnik | pri hinávkah |
| orodnik | s hinávkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | hinávke |
| rodilnik | hinávk |
| dajalnik | hinávkam |
| tožilnik | hinávke |
| mestnik | pri hinávkah |
| orodnik | s hinávkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | hinávka | hinávki | hinávke |
| rodilnik | hinávke | hinávk | hinávk |
| dajalnik | hinávki | hinávkama | hinávkam |
| tožilnik | hinávko | hinávki | hinávke |
| mestnik | pri hinávki | pri hinávkah | pri hinávkah |
| orodnik | s hinávko | s hinávkama | s hinávkami |
| EDNINA |
| imenovalnik | hinȃvka |
| rodilnik | hinȃvke |
| dajalnik | hinȃvki |
| tožilnik | hinȃvko |
| mestnik | pri hinȃvki |
| orodnik | s hinȃvko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | hinȃvki |
| rodilnik | hinȃvk |
| dajalnik | hinȃvkama |
| tožilnik | hinȃvki |
| mestnik | pri hinȃvkah |
| orodnik | s hinȃvkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | hinȃvke |
| rodilnik | hinȃvk |
| dajalnik | hinȃvkam |
| tožilnik | hinȃvke |
| mestnik | pri hinȃvkah |
| orodnik | s hinȃvkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | hinȃvka | hinȃvki | hinȃvke |
| rodilnik | hinȃvke | hinȃvk | hinȃvk |
| dajalnik | hinȃvki | hinȃvkama | hinȃvkam |
| tožilnik | hinȃvko | hinȃvki | hinȃvke |
| mestnik | pri hinȃvki | pri hinȃvkah | pri hinȃvkah |
| orodnik | s hinȃvko | s hinȃvkama | s hinȃvkami |
hinávka hinávke[hináu̯ka] samostalnik ženskega spolaženska, ki skriva svoje prave namene, se dela drugačno, boljšo, kot jePokazala si, kakšna hinavka si, poleg tega si pa še konfliktna, prepirljiva in zoprna oseba. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
Dostopnost