sámozavéstno[sámozavéstno] takó, da je prisotna, izražena prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči► prisl. + glag. - ● samozavestno izjaviti, napovedovati, odgovoriti, zatrditi ● samozavestno korakati, stopati
Vzvišeno je pogledala in samozavestno odkorakala. Ne, prav nič me ni strah novih zadolžitev, je samozavestno odgovorila na vprašanje. Samozavestno je izjavljal, da v moštvu ne vidi nikogar, ki bi ga lahko ustavil. primernik
priponski
samozavestneje in samozavestnejše
presežnik
priponski
najsamozavestneje in najsamozavestnejše
opisni
najbolj samozavestno
primernik
priponski
sámozavéstneje in sámozavéstnejše
presežnik
priponski
nàjsámozavéstneje in nájsámozavéstneje in nàjsámozavéstnejše in nájsámozavéstnejše
opisni
nàjbolj in nájbolj sámozavéstno
primernik
priponski
sȃmozavẹ́stneje in sȃmozavẹ́stnejše
presežnik
priponski
nȁjsȃmozavẹ́stneje in nȃjsȃmozavẹ́stneje in nȁjsȃmozavẹ́stnejše in nȃjsȃmozavẹ́stnejše
opisni
nȁjbolj in nȃjbolj sȃmozavẹ́stno
primernik
priponski
sȃmozavẹ̑stneje in sȃmozavẹ̑stnejše
presežnik
priponski
nȁjsȃmozavẹ̑stneje in nȃjsȃmozavẹ̑stneje in nȁjsȃmozavẹ̑stnejše in nȃjsȃmozavẹ̑stnejše
opisni
nȁjbolj in nȃjbolj sȃmozavẹ̑stno
sámozavéstno[sámozavéstno] takó, da je prisotna, izražena prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, močiVzvišeno je pogledala in samozavestno odkorakala. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.