čepljecESSJ ∅
čẹ̑pljec m, g -a, navadno v zvezi beli čepljec ‘visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih’ (SSKJ; SP 1962); čeplec ‘Asphodelus albus’ (Tuma, Studi Goriziani 2, 1924, 163).Ker onomastično gradivo kaže na obstoj sln. ftn *čeplěz, prim. hrv. čèpljez/čȅpljēs ‘Asphodelus’ (ARj; HER) in ker v hrv. med izpričanimi variantami čȅpljēs ‘isto’ (ARj), čeplis (Mikalja 1649), čepljez, čepliz, čepljis in čeplješt (Šulek 1879) nobena ne ustreza sln., je sicer pozno zabeleženi ftn čepljec/čeplec lahko domača tvorba iz psln. *čèplěz (► Čeplez). Izglasni -c je iz -s kot nezveneče izglasne variante -z lahko nastal enako kot -c v sln. dial. donc iz *dons ‘danes’ (< *dьnь-sь), čeprav ni mogoče izključiti, da je -c po premetu nastal iz izglasja -st, kjer je bil -t istega izvora kot v sln. pog. jes-t ‘jaz’ < sln. jaz, prim. tudi v hrv. čeplješt.
Če je ftn odraz sln. ljudske govorice, je normirano čẹ̑pljec [-ǝc] lahko nastalo po redukciji nenaglašenega ejevskega vokala kot refleksa jata, -lj- pa je ali hiperkorigiran (Furlan, SR 56/2, 2008, 13–14 z op. 25) ali pa ostanek ekspresiviziranega lʼ ← l, ki ga izkazujejo tudi srb. dial. glagolske predloge tega jslov. ftn, prim. srb. dial. čepljézi se ‘(težko) navzgor iti’, tudi ‘spakovati se’, iščepljézi se ‘težko navzgor iti in si pri tem pomagati z rokami in nogami’ (timoško območje – Bjeletić 2006: 64s.).
Sln. sin so lotka, zlatika, zlatoglav (Tuma l.c.), zlati koren (SSKJ; SP 1962).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.