ESSJ ∅
[Miha Sušnik]
Samostojni izpis sestavka
potovalkaGradivo potovȃlka f, g -e ‘torba za potovanje, navadno iz impregniranega platna, z zadrgo’ (SSKJ). Rekonstrukcija in primerjalno gradivo Isln. potovȃlka f ‘torba za potovanje’ (20. st.). Etimološka razlaga V tem pomenu od polovice 20. st., pred tem že v 19. st. besedna zveza potovalna torba (npr. Edinost XIII/72, 8. 9. 1888, vir: dLib.si) ter sin popotna torba (Cigale 1860 s.v. Reisetasche; Slovenski narod III/68, 14. 6. 1870, vir: dLib.si) in potna torba (Janežič 1867 s.v. Reise), prim. tudi naslov Erjavčevega dela Iz pótne torbe (LMS, 1875–1883). Morda gre za formalno substantivizacijo z zamenjavo pridevniškega suf -ən < *-ьnъ s samostalniškim -ka < *-ъka iz adj potovȃlen, f -lna ‘nanašajoč se na potovanje; potujoč’ (SSKJ), ki je izpričan že v 19. st., npr. za potovalne učitelje (Kmetijske in rokodelske novice XXXIII/26, 30. 6. 1875, vir: dLib.si). Druga možnost je pomenska modifikacija obstoječe besede potovȃlka f, g -e (izgovor [lk] in [u̯k]) ‘potnica, popotnica’ (SSKJ), potovȃvka ‘die Reisende’ (Pleteršnik), potovavka ‘isto’ poleg potovavec (Janežič 1867 s.v. Reise), potovavka (Kmetijske in rokodelske novice XV/45, 6. 6. 1857, vir: dLib.si) v pomenu ‘tista, ki potuje’, pri čemer bi bila sodobna glasovna razlika ob pomenski sekundarna po tipu drsalka f [lk] ‘kovinska priprava za drsanje’ proti drsalka f [lk] in [u̯k] ‘ženska, ki se drsa’ (SSKJ), prim. Furlan, PZG 2022: 287–296. Izključiti ni mogoče niti izhodiščnega besedotvornega razmerja z vb potováti, pri čemer bi šlo za neposredno tvorbo s konglomeratnim suf -alka ‘tista, ki potuje; tista, s katero kdo potuje’, ki z razvojnega vidika spada med težavne suf, saj je težko določiti, ali je besedotvorno povezan z adj na *-u̯ъ, ptc na *-lъ ali subst na *-dlo, prim. Bajec 1950: 93–94, 110–111; Bezlaj 1967: 65–67; Šekli, 1. SPP, 2021, 80–81. Povezave potovati
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
Dostopnost