Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bivakíranje bivakíranja samostalnik srednjega spola [bivakíranje]
    1. prenočevanje, čakanje na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju; SINONIMI: bivak
      1.1. prenočevanje na prostem
    2. ekspresivno začasna navzočnost, prisotnost koga kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: bivakirati
bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati]
    1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju
      1.1. prenočevati na prostem
    2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: bivak
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol]
    1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
    2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
bívolica bívolice samostalnik ženskega spola [bívolica]
    samica bivola
ETIMOLOGIJA: bivol
bívoličji bívoličja bívoličje pridevnik [bívoličji] ETIMOLOGIJA: bivolica
bívolji bívolja bívolje pridevnik [bívolji] ETIMOLOGIJA: bivol
bízmut bízmuta samostalnik moškega spola [bízmut]
    mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, kemijski element; simbol: Bi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wismut, nejasnega izvora
bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon]
    1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
    2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
blá; in bláblá medmet
    1. ponovljeno posnema vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
    2. ponovljeno izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
    3. kot samostalnik, ponovljeno, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema neartikulirno govorjenje, tako kot amer. angl. blah ‛neumnost’, blab ‛blekniti, blebetati, blebetanje’, nem. Blabla ‛blebetanje’
bláblá; in blá medmet
    1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla ponazarja vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
    2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
    3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
ETIMOLOGIJA: bla
blagopokójen blagopokójna blagopokójno pridevnik [blagopokójən blagopokójna blagopokójno]
    1. privzdignjeno, v nekaterih zvezah v obliki blagopokojni mrtev, pokojen; SINONIMI: neformalno, slabšalno crknjen
      1.1. ekspresivno ki ne obstaja, ne deluje več
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. blagopòkōjnī, iz blag v pomenu ‛dober’ + pokojen
bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]
    1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni
      1.1. svetlejša barva polti
STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: bled
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] ETIMOLOGIJA: blitva
blízu1 prislov [blízu]
    1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
    2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
      3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: blizu
blják in bljàk; tudi bljah medmet [blják] in [bljàk]
    1. izraža, da se govorcu kaj gnusi
      1.1. izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi neupravičeno, vredno prezira
      1.2. izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
    2. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja odpor, je vredno prezira
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri bruhanju nastale zvoke
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]
    1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
      1.1. objava na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’
blóganje blóganja in blôganje blôganja samostalnik srednjega spola [blóganje] in [blôganje]
    objavljanje besedil, slik, posnetkov na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
ETIMOLOGIJA: blogati
blógar blógarja in blôgar blôgarja samostalnik moškega spola [blógar] in [blôgar]
    kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: bloger
ETIMOLOGIJA: blogati
Število zadetkov: 3432