Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]
    1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica
      1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del priprave
      1.2. ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivno pokrivalo
    2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo
STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...
kápar káparja samostalnik moškega spola [kápar]
    iz agronomije, iz zoologije majhna zajedavska žuželka s polkrožnim zunanjim ogrodjem, ki sesa rastlinske sokove; primerjaj lat. Coccoidea
STALNE ZVEZE: ameriški kapar
ETIMOLOGIJA: kapa - več ...
kapibára kapibáre samostalnik ženskega spola [kapibára]
    iz zoologije velik brezrepi glodalec s krepkim telesom, večjo glavo in resasto rdečkasto rjavo dlako, ki živi ob vodah Južne Amerike; primerjaj lat. Hydrochoerus hydrochaeris
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (angl. capybara, nem. Capybara in) port. capivara iz tup. ka'apiûara ‛jedec trave’
kápica kápice samostalnik ženskega spola [kápica]
    1. navadno ekspresivno kapa, zlasti manjša
    2. kar se rabi za pokrivanje, zaščito, navadno česa manjšega
    3. kar spominja na manjšo kapo
      3.1. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: čepica
STALNE ZVEZE: socialna kapica, vžigalna kapica
ETIMOLOGIJA: kapa
kápnik kápnika samostalnik moškega spola [kápnik]
    1. podolgovata tvorba, ki v kraških jamah nastaja z nalaganjem mineralov, izločenih iz kapljajoče vode
      1.1. kar spominja na tako tvorbo
ETIMOLOGIJA: iz kap iz kapati - več ...
kápniški kápniška kápniško pridevnik [kápniški] STALNE ZVEZE: kapniški steber
ETIMOLOGIJA: kapnik
kapúca kapúce samostalnik ženskega spola [kapúca]
    prišit ali pripet del zgornjega oblačila za pokrivanje glave; SINONIMI: oglavnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kapuze iz it. cappuccio, iz cappa ‛plašč (s kapuco), kuta’ - več ...
karabín karabína samostalnik moškega spola [karabín]
    manj formalno zanki podoben navadno kovinski pripomoček z vzmetnim zapiralom za vpenjanje; SINONIMI: vponka
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz nem. Karabinerhaken, iz Karabiner ‛karabinka’ + Haken ‛kavelj’ - več ...
karáfa karáfe samostalnik ženskega spola [karáfa]
    steklena posoda s širšim spodnjim delom in ožjim vratom, zlasti za vino, vodo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. caraffa in špan. garaffa iz arab. ġarrāfa ‛trebušasta steklenica’ iz ġarrāfa ‛zajemati, črpati’
karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]
    iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
kardinál kardinála samostalnik moškega spola [kardinál]
    najvišji dostojanstvenik v Katoliški cerkvi, ki ga imenuje papež
STALNE ZVEZE: rdeči kardinal
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kardinal) iz clat. (episcopus) cardinalis, dobesedno ‛glavni škof’, iz kardinalen
kardinálen kardinálna kardinálno pridevnik [kardinálən]
    1. ekspresivno ki je glavni, bistven
    2. ekspresivno ki je zelo velik, očiten
STALNE ZVEZE: kardinalno znamenje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kardinal-) iz lat. cardinālis ‛glavni’ iz cardō ‛tečaj (pri vratih)’ - več ...
kardinálov kardinálova kardinálovo pridevnik [kardinálou̯ kardinálova kardinálovo] ETIMOLOGIJA: kardinal
kardinálski kardinálska kardinálsko pridevnik [kardinálski] FRAZEOLOGIJA: dobiti kardinalski klobuk
ETIMOLOGIJA: kardinal
karéta karéte samostalnik ženskega spola [karéta]
    morska želva z oklepom rjavkaste barve, večjo glavo, močnimi čeljustmi in dolgimi plavalnimi okončinami; primerjaj lat. Caretta caretta; SINONIMI: glavata želva, iz zoologije glavata kareta
STALNE ZVEZE: glavata kareta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. caretta, latinizirano iz frc. caret, to prevzeto prek špan. carey iz malaj. karah
karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma]
    1. sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
    2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...
karizmátičen karizmátična karizmátično pridevnik [karizmátičən]
    1. ki ima sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
      1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. charismatisch, angl. charismatic, iz karizma
karizmátičnost karizmátičnosti samostalnik ženskega spola [karizmátičnost]
    lastnost koga ali česa, da ima sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
ETIMOLOGIJA: karizmatičen
karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén]
    vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A
STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta
kartíranje kartíranja samostalnik srednjega spola [kartíranje]
    1. izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje
      1.1. vnašanje, prikazovanje podatkov o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografiranje
    2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartografija
ETIMOLOGIJA: kartirati
Število zadetkov: 3432