Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

pésniti pésnim nedovršni glagol [pésniti]
    2. slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesnikovati
ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz peti
pst medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko s uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko s uporablja se, ko želi govorec koga pozvati, opomniti, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnost
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje - več ...
pšt medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga pozove, opomni, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnost
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema šušljanje, šelestenje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
ùf medmet
    1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težko
      1.1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec obotavlja spregovoriti o čem težkem, težavnem
    2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetosti
    3. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivega
    4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnost
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, verjetno prevzeta iz nem. uff
duét duéta samostalnik moškega spola [duét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. koreografija za dva plesalca
    3. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od duo - več ...
dúo dúa samostalnik moškega spola [dúo]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno instrumentalistov
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duet
STALNE ZVEZE: duo sistem, klavirski duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duo) iz it. duo, prvotno ‛dva’ - več ...
fák medmet [fák]
    1. vulgarno izraža, da je govorec nad čim neprijetno, negativno presenečen, česa ne odobrava
      1.1. vulgarno izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
    2. kot členek, vulgarno uvaja v izjavo, zlasti o čem, kar govorec dojema kot neugodno, negativno
FRAZEOLOGIJA: Fak no.
ETIMOLOGIJA: fuck
gàd gáda samostalnik moškega spola [gàt gáda]
    1. strupena kača sive barve z verigi podobnim vzorcem po hrbtu; primerjaj lat. Vipera berus; SINONIMI: iz zoologije navadni gad
    2. iz zoologije živorodna strupena kača s trikotno glavo, dolgimi gibljivimi strupniki in grebenastimi luskami; primerjaj lat. Viperidae
    3. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno maček
    4. slabšalno hudoben, nesramen človek
STALNE ZVEZE: gabonski gad, laški gad, navadni gad
FRAZEOLOGIJA: rediti gada na prsih
ETIMOLOGIJA: = cslov. gadъ ‛plazilec’, nar. hrv., srb. gȁd ‛kača’, rus. gád ‛plazilec, dvoživka’, češ. had ‛kača’ < pslov. *gadъ, prvotneje *‛nekaj nagnusnega’, iz ide. korena *goHu- ali *gou̯H- ‛govno, gnoj, gnusoba’, tako kot nem. Kot ‛govno’ - več ...
kikiríkanje kikiríkanja samostalnik srednjega spola [kikiríkanje]
    1. oglašanje z visokimi, zateglimi, predirljivimi glasovi, značilnimi za petelina; SINONIMI: kikiriki
    2. navadno slabšalno samozavestno, domišljavo govorjenje, razpravljanje o čem, napovedovanje česa, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost, občudovanje
ETIMOLOGIJA: kikirikati
kikiríkati kikiríkam nedovršni glagol [kikiríkati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi, predirljivimi glasovi, značilnimi za petelina
    2. navadno slabšalno samozavestno, domišljavo govoriti, razpravljati o čem, napovedovati kaj, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost, občudovanje
    3. ekspresivno javno opozarjati na kaj, napovedovati kaj, navadno med prvimi
ETIMOLOGIJA: kikiriki
kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz štirih instrumentalistov ali pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina štirih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...
kvintét kvintéta samostalnik moškega spola [kvintét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz petih instrumentalistov ali pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina petih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
STALNE ZVEZE: godalni kvintet, klavirski kvintet, kvintet trobil, pihalni kvintet, trobilni kvintet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quintett) iz it. quintetto, prvotno ‛peterica’, izpeljano iz quinto ‛peti, petina’ < lat. quintus - več ...
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej katar - več ...
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
mačkón mačkóna samostalnik moškega spola [mačkón]
    1. ekspresivno maček, zlasti večji
    2. ekspresivno moški, ki je v čem izkušen, spreten
    3. ekspresivno moški, ki rad zapeljuje, se postavlja
ETIMOLOGIJA: maček
méstnik méstnika samostalnik moškega spola [méstnik]
    iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico pri kom ali čem
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Lokativ, nlat. locativus (iz lat. locus ‛mesto, prostor’) iz mesto - več ...
òh in ôh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
    3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, o
osmêrec osmêrca tudi osmérec osmérca samostalnik moškega spola [osmêrəc] tudi [osmérəc]
    1. tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja
      1.1. skupina tekmovalcev za ta čoln
      1.2. veslaška disciplina za ta čoln
    2. skupina osmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
    3. iz literarne vede verz z osmimi zlogi
ETIMOLOGIJA: iz osmer iz osem
personalizácija personalizácije samostalnik ženskega spola [personalizácija]
    1. prilagoditev, izdelava česa takó, da ustreza potrebam, željam posameznika, določenega uporabnika
      1.1. postopek, pri katerem se vnaprej pripravljene dokumente, kartice, vstopnice zapolni z osebnimi podatki posameznika, določenega uporabnika
    2. delovanje, proces, pri katerem se izpostavlja identiteta, pomen, vpliv posameznika pri čem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Personalisation, angl. personalisation, frc. personnalisation, iz personalizirati
personalizírati personalizíram nedovršni in dovršni glagol [personalizírati]
    1. prilagoditi, izdelati kaj takó, da ustreza potrebam, željam posameznika, določenega uporabnika
      1.1. zapolniti vnaprej pripravljene dokumente, kartice, vstopnice z osebnimi podatki posameznika, določenega uporabnika
    2. izpostavljati identiteto, pomen, vpliv posameznika pri čem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. personalisieren, angl. personalize, frc. personnaliser, iz personalen
Število zadetkov: 70