Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
brátiti se brátim se nedovršni glagol [brátiti se]
    1. izkazovati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno biti v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
    2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: prijateljevati
    3. ekspresivno biti povezan s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjevati
    4. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno prijateljevati
    5. v obliki bratiti, ekspresivno povezovati s čim drugim in vsebinsko dopolnjevati
ETIMOLOGIJA: ↑brat
Celotno geslo eSSKJ
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
Celotno geslo eSSKJ
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
Celotno geslo eSSKJ
enakovréden enakovrédna enakovrédno pridevnik [enakowrédən]
    1. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakopraven
ETIMOLOGIJA: iz enako vreden
Celotno geslo eSSKJ
kegljáški kegljáška kegljáško pridevnik [kegljáški] ETIMOLOGIJA: ↑kegljač
Celotno geslo eSSKJ
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]
    1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
    2. v množini podeželje
    3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
    4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja]
    zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
Celotno geslo eSSKJ
lábradorec lábradorca tudi labradórec labradórca samostalnik moškega spola [lábradorəc] tudi [labradórəc]
    velik kratkodlak pes črne, rjave ali bež barve s povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Labrador (dog, retriever) ‛labradorski (pes, prinašalec)’, po kanadskem polotoku Labrador
Celotno geslo eSSKJ
mávrah mávraha samostalnik moškega spola [máu̯rah]
    1. užitna, spomladi rastoča votla goba s svetlo rjavim podolgovatim klobukom, ki spominja na satje; primerjaj lat. Morchella esculenta; SINONIMI: iz biologije užitni smrček
      1.1. ta goba kot hrana, jed
    2. votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini klobuka; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: iz biologije smrček
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Maurache ali srvnem. maurache, morda prevzeto iz roman. *mauricula v pomenu ‛Mavrčica’ iz Maurus ‛Maver’ po temnejši barvi klobuka - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mladolétnikov mladolétnikova mladolétnikovo pridevnik [mladolétnikou̯ mladolétnikova mladolétnikovo] ETIMOLOGIJA: ↑mladoletnik
Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
òh in ôh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
    3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
Celotno geslo eSSKJ
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
    1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
      1.1. samec te živali
    2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
    3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pobrátiti se pobrátim se dovršni glagol [pobrátiti se]
    1. izkazati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno navezati tesne, pogoste tesne stike, zlasti iz koristoljubja
    2. skleniti zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo
    3. ekspresivno povezati se s čim drugim in ga vsebinsko dopolniti
    4. v obliki pobratiti, ekspresivno povezati s čim drugim in vsebinsko dopolniti
ETIMOLOGIJA: ↑bratiti
Celotno geslo eSSKJ
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
      1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
pojátveni pojátvena pojátveno pridevnik [pojátveni]
STALNE ZVEZE: pojatveni cikel, pojatveni ciklus
ETIMOLOGIJA: ↑pojatev
Celotno geslo eSSKJ
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]
    1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]
    1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
    2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]
    1. navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič
      1.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    2. ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
      2.1. hranilnik, ki spominja na prašiča
      2.2. igrača, ki predstavlja prašiča
    3. manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber
STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič
Število zadetkov: 150