Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

trágično prislov [trágično]
    1. takó, da zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
      1.1. ekspresivno takó, da je zelo neugodno, slabo
FRAZEOLOGIJA: Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično.
ETIMOLOGIJA: tragični
upesnjeváti upesnjújem nedovršni glagol [upesnjeváti]
    1. izražati, prikazovati kaj kot motiv, temo, zgodbo v pesmi
    2. pisati glasbo za besedilo pesmi
ETIMOLOGIJA: upesniti
vát váta; tudi watt samostalnik moškega spola [vát]
    iz fizike izpeljana merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, ki ustreza enemu džulu prenesene energije na sekundo; simbol: W
ETIMOLOGIJA: watt
vékati vékam nedovršni glagol [vékati]
    1. ekspresivno izražati čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
    2. ekspresivno izražati nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
    3. ekspresivno prihajati iz rodil
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. vékati ‛vreščati’, rus. vjákatь ‛jokati, čvekati’, iz onomatopeje pslov. *, ki posnema pri jokanju nastale glasove - več ...
vitamínsko prislov [vitamínsko]
    glede na prisotnost, vsebnost vitaminov
ETIMOLOGIJA: vitaminski
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]
    1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
    3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
zabučáti zabučím dovršni glagol [zabučáti]
    1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: bučati
zalájati zalájam dovršni glagol [zalájati]
    1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom, značilnim zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
    2. slabšalno glasno, zadirčno reči, povedati
ETIMOLOGIJA: lajati
zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]
    1. oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
    2. slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: mijavkati
zažvrgoléti zažvrgolím dovršni glagol [zažvərgoléti]
    1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom
ETIMOLOGIJA: žvrgoleti
zradírati zradíram dovršni glagol [zradírati]
    1. z radirko izbrisati, odstraniti, navadno s svinčnikom, barvico napisano, narisano s papirja
    2. ekspresivno odstraniti, uničiti
ETIMOLOGIJA: radirati
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti]
    1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
    2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...
zaiménski zaiménska zaiménsko pridevnik [zaiménski] ETIMOLOGIJA: zaimek
štévnik štévnika samostalnik moškega spola [štéu̯nik]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki označuje količino, zaporednost, različnost in je v stavku levi prilastek ali povedkovo določilo
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: glavni števnik, ločilni števnik, množilni števnik, nedoločni števnik, vrstilni števnik
ETIMOLOGIJA: števen
dietologíja dietologíje samostalnik ženskega spola [dijetologíja]
    veda o načrtovanju ustreznega prehranjevanja posameznika, navadno bolnika, glede na njegovo zdravstveno stanje, prehranjevalne navade, ali študij te vede; SINONIMI: dietetika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätologie, angl. dietology, iz dieta + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
fonologíja fonologíje samostalnik ženskega spola [fonologíja]
    1. iz jezikoslovja veda, ki se ukvarja s proučevanjem fonemov določenega jezika
      1.1. iz jezikoslovja nabor fonemov določenega jezika in razmerij med njimi
    2. glasovne značilnosti določenega jezika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Phonologie, iz fon(em) + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
genealóg genealóga samostalnik moškega spola [genealók genealóga]
    kdor se ukvarja z genealogijo; SINONIMI: rodoslovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Genealoge in lat. genealogus iz gr. geneálogos iz geneá ‛izvor, rod, poreklo’ + tvor. od gr. lógos ‛beseda, govor’
hḿ in hm̀; in mhm2; tudi mh2 medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      1.1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec ne zna odgovoriti
      1.2. tudi s ponovljeno črko m izraža obotavljanje pri obzirnem nasprotovanju
    2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec pove, da izpušča iz sobesedila ugotovljivo kočljivo besedo
ETIMOLOGIJA: mhm
povédkovnik povédkovnika samostalnik moškega spola [povétkou̯nik] in [povetkôu̯nik]
    iz jezikoslovja beseda, ki je v stavku ob pomožnem ali pomensko oslabljenem glagolu in izraža aktualno lastnost
ETIMOLOGIJA: iz povedkov iz povedek
àh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
    2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
    3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
      3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
      3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. izraža čustveno podkrepitev izjave
      5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, a - več ...
Število zadetkov: 2554