Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo] STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: hruška
íbis íbisa samostalnik moškega spola [íbis]
    1. iz zoologije ptica z dolgimi nogami, upognjenim vratom in dolgim tankim kljunom, ki živi v gozdovih in močvirjih; primerjaj lat. Threskiornithinae
    2. močvirska ptica z belim perjem, golo črno glavo in dolgim črnim kljunom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Threskiornis aethiopica; SINONIMI: iz zoologije sveti ibis
STALNE ZVEZE: sveti ibis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ibis in lat. ībis ter gr. ĩbis iz egip.
jéževec jéževca samostalnik moškega spola [jéževəc]
    glodalec z grobo, navadno temnejšo dlako in tršimi daljšimi bodicami po hrbtu; primerjaj lat. Hystricidae
STALNE ZVEZE: drevesni ježevec
ETIMOLOGIJA: jež
konjeníški konjeníška konjeníško pridevnik [konjeníški] ETIMOLOGIJA: konjenik
kontracépcija kontracépcije samostalnik ženskega spola [kontracépcija]
    1. preprečevanje zanositve
      1.1. metoda, sredstvo za preprečevanje zanositve
    2. preprečevanje razmnoževanja živali ali metoda, sredstvo za tako preprečevanje
STALNE ZVEZE: mehanska kontracepcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrazeption, angl., frc. contraception, iz kontra + lat. conceptiō v pomenu ‛spočetje’ - več ...
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]
    1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
    2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
    3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
    4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks
      4.1. taka priprava, navadno kot del druge
    5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
    6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti]
    1. čistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. česati, negovati telo s krtačo, ščetko
      1.2. čistiti, česati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: krtača
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]
    1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom
      1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
      1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
    2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: kruh
líjast líjasta líjasto pridevnik [líjast]
    ki spominja na lij ali je tak kot pri liju; SINONIMI: lijakast
STALNE ZVEZE: lijasta lisička
ETIMOLOGIJA: lij
lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]
    1. navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša
    2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
    3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus
      3.1. navadno v množini ta goba kot hrana, jed
    4. užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička
STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: lisica - več ...
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej katar - več ...
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej mačka
make up make upa; in make-up; tudi mêjkap samostalnik moškega spola [mêjkap] tudi [mêjkáp]
    1. ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom
      1.1. kozmetično sredstvo za tako ureditev, urejanje obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. makeup, iz make up v pomenu ‛naličiti’
manikíra manikíre samostalnik ženskega spola [manikíra]
    1. urejanje nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikiranje, manikura
      1.1. ureditev nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikura
STALNE ZVEZE: francoska manikira
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Maniküre) iz frc. manucure, iz lat. manus ‛roka’ + cūra ‛skrb, nega’ - več ...
markíranje markíranja samostalnik srednjega spola [markíranje]
    1. označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti z markacijami
    2. označevanje živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
    3. označevanje teritorija s telesnimi izločki, navadno z urinom
    4. iz gledališke umetnosti igranje vloge mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: markirati
melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo
      1.1. plod te rastline kot hrana, jed
    2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
    3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
monsún monsúna samostalnik moškega spola [monsún]
    1. deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsum
      1.1. sezonski veter, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ki zaradi velike temperaturne razlike piha z morja na kopno ali obratno
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Monsun, angl. monsoon in port. monção iz arab. mausim ‛letni čas’ - več ...
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: očistiti
Število zadetkov: 245