Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh
Celotno geslo eSSKJ16
edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik
1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih
TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo
Pleteršnik
hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
Pleteršnik
ilúzija, f. slepilen, napačno razlagan občut, die Sinnestäuschung, die Illusion, Cig. (T.); estetična i., t. j. i., ki jo zbuja umetnik s svojim delom, Lampe (D.); naglaša se tudi: iluzȋja.
Pleteršnik
ískati, (iskáti), íščem, vb. impf. suchen; z gen.: svoje nesreče iščeš, Dalm.; pokoja, sadu i., Trub.-Mik.; le-tega vsega ajdje iščejo, Krelj; česa iščeš tod? was hast du hier zu schaffen? Cig.; vode i., nach Wasser graben, Cig.; i. rude, schürfen, Cig. (T.); kruha i., seiner Nahrung nachgehen, Cig.; službe i., einen Dienst suchen, sich um ein Amt bewerben, Cig.; kdor išče darila, der Prämienwerber, Levst. (Nauk); resnice i., nach Wahrheit forschen, Cig. (T.); prepira i., Streit suchen, Cig.; tudi z ak.: kar si iskal, to si našel; nož iščem, ki sem ga nekje izgubil; — i. česa (kaj) od koga, von jemandem etwas fordern, beanspruchen, Cig., Jan., nk.; ne zahtevam troškov, le svoje iščem, Kras; — i. z inf.: s tem delom je iskal prislužiti kak novec, Levst. (LjZv.).
Prekmurski
ìstina -e ž
1. resnica: Tou je iſztina, ka csi je gli nej KŠ 1771, 100; Iſztina je ta Bo'za rêcs BRM 1823, 3; Isztina o'zivávaj Nász KAJ 1848, 5; Boug ſcsé i na ſzpoznanye te iſztine priti KŠ 1754, 162; niſcse zrázumom kre iſztine ne more dvojiti KŠ 1771, A3b; naprêpriprávla na gotovo prijétje vszáke isztine KAJ 1848; gúcsanye ſtero je prouti iſztini KŠ 1754, 54; Ja ſzem, ſteri iſztino gucſim KŠ 1754, 150; je pa potrejbno iſztino Bo'zo znati KŠ 1771, A4b; vſza za iſztino dr'sati, ka je Boug nazvejſzto KMK 1780, 4; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; je dú'sen vsáki povedati isztino KOJ 1845, 10; ki je szpoznao Nyega bo'zanszko isztino KAJ 1848, 4; moliti vu Dühi i vu iſztini KŠ 1771, 147; vüpavſi ſze vu iſztini KŠ 1771, A2b; Moli nyega v-szvetsztvi i v-isztini KAJ 1848, 8; lübimo z delom i ziſztinom KŠ 1771, 340
2. izraža podkrepitev trditve: Morejo terpeti? Iſztina, morejo KŠ 1754, 2; Poſztitiſze je iſztina lejpa ſznájga KŠ 1754, 210; Bilou ji je iſztina nej malo KŠ 1771, A2b; Meli ſzo iſztina naſi ſztariske doſzta pejſzen BKM 1789, 2; Tejlo iſztina, kaj ſzprhnej SŠ 1796, 4; Isztina, sztári mertüki szo nam dugo szlu'zili AI 1875, kaz. br. 6
Pleteršnik
iztrúditi, -im, vb. pf. abmatten, ermüden, Cig., Jan., M.; i. se, sich zerplagen, z delom se i., sich abarbeiten, Cig.
Celotno geslo Pohlin
kljukanos [kljúkanosnepopoln podatek] (kljukonos) samostalnik moškega spola

nos z izbočenim vrhnjim delom; orlovski nos

Celotno geslo Pohlin
kneftra [knẹ̑ftra] samostalnik ženskega spola

jermen, ki med čevljarskim delom drži čevelj trdno na kolenih; kneftra

PRIMERJAJ: alce

Pleteršnik
kočáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) in einer ärmlichen Bauernhütte wohnen, Cig.; — 2) k. se, kümmerlich leben, elendlich sich durchbringen: z delom k. se, ogr.-C.
Pleteršnik
končáti, -ȃm, vb. pf. 1) beenden; pravda je bila z lepo končana, wurde gütlich beigelegt, Cig.; — k. se, enden, ein Ende nehmen; kako se je končala pravda? — 2) zugrunde richten; pijančevanje ga je končalo; — z delom se k., sich zu Tod arbeiten, Cig.; sam se je končal, er hat Hand an sich selbst gelegt; — končaj ga! dass ihn doch! M.; končana reč! eine verzweifelte, arge Sache, V.-Cig.
Pleteršnik
lómiti, lǫ́mim, vb. impf. brechen; l. palice, kruh; Bog uže ve, komu perje lomi = Gott weiß, wenn er züchtigt, Cig., Jan. (Slovn.); veje se lomijo, die Aeste brechen; toliko ljudi je bilo, da se je vse lomilo; kamenje, rudo l., Steine, Erze brechen; zid l., eine Mauer zerstören, Z.; — knicken; bilke l.; usnje l., das Leder krispeln, Z.; — žarke l., die Strahlen brechen, Cig.; lomljeni oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.); — roke l., die Hände ringen; Bele si je roke lomila, Npes.-K.; — Verzerrungen, Windungen des Körpers verursachen, martern, plagen; božjast ga lomi, er hat einen epileptischen Anfall, Z.; po roki me lomi, es reißt mich im Arme, Cig.; smeh ga lomi, er lacht krampfhaft, Cig., Glas.; es ist ihm lächerlich, Cig.; dremavec ga lomi, er ist schläfrig, Cig.; žalost, jeza, lakomnost ga lomi, er ist von Trauer, Zorn, Habgier ergriffen, C., Z.; to me lomi, das macht mir Kummer, Verdruss, V.-Cig., C.; z delom se l., sich mit der Arbeit abplagen, C.; l. se po svetu; — radebrechen; nemško, nemščino l., Cig.; francoščino za silo lomi, nk.
Celotno geslo Pohlin
lošperna [lọ̑šperna] (lušperna) samostalnik ženskega spola

sorta hrušk

Prekmurski
menìti tudi minìti -ím dov. zamenjati: Váltani; meniti KOJ 1833, 180; Jasz sze za vesz szvet nebi meno z-plantavim cslovekom KAJ 1870, 37; Miniti Tserélni KM 1790, 95;
menìti se tudi minìti se -ím se zamenjati se: csi tak 'zelês, mênva sze KAJ 1870, 10; i vcsaszi drügi dén sze minita szvojim delom AIP 1876, br. 8, 6
mènjeni -a -o zamenjan: naj vassa decza na vogrszkom, ta menyena vogrszka decza pa pri vász v-soulo hodijo KOJ 1833, XVI
Prekmurski
múviti -im nedov. mrmrati, godrnjati: Steri hlápecz pred delom múvi, vszáki sze ga boji KOJ 1845, 6
Prekmurski
nasledǜvati -ǜjem nedov.
1. slediti komu, čemu: Za Gejzom vu Vojvodsztvi je naszledüvao nyegov szin Stevan KOJ 1848, 11; Szvéti-dén naszledüje nôvo-leto AIP 1876, br. 1, 6; csi tô eden drügi glasznik naszledüje AIN 1876, 6; tákse kaſtige naſzledüjo KMK 1780, 29; Znamejnya bodo eta naſzledüvala KŠ 1771, 156; naſzledüvalo ga je vno'zina lüſztva KŠ 1771, 24
2. ravnati se po kom, posnemati koga: Cslovik more Ravnanye ſzvétoga Dühá naszledüvati SM 1747, 22; kakda je potrejbno náſz naſzledüvati KŠ 1771, 629; jákoſzti lüdih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; Zacsni naſzledüvati nyé BKM 1789, 1b; Da bi vsza eta i etaksa steli naszledüvati KOJ 1833, XVII; ki nyega zná z-'zitkom naszledüvati KAJ 1848, 10; Tebé naſzledüjem BKM 1789, 70; Zapoved Tvojo naſzledüjem BRM 1823, 8; Zakaj naſzledüjes telovno náſzlobnoſzt SŠ 1796, 9; i mené naſzledüje SM 1747, 29; ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; i nikse pobougsanye je ne naſzledüje KŠ 1771, 443; Blá'zen, ki z-delom naszledüje KAJ 1848, 4; po toj poti, stero zdaj naszledüva, országa ne zvrácsi AI 1875, br. 2, 1; [tiger] te človeka posebno nasledüje AI 1878, 11; to pa dobro naſzledüjemo KŠ 1754, 13; ſzmo vſza oſztavili i naſzledüjemo tebé KŠ 1771, 63; rejcs proroczko, jo naſzledüjete KŠ 1754, 157; Naſzledüjo molitvi ino peszmi KŠ 1754, 223; ka jo drügim na peldo naſzledüjo KŠ 1771, 614; A naſzledüjo ſzveczko ſzlepoto SŠ 1796, 37; nego obcsinszke regule naszledüjo KOJ 1833, 7; Odürjávam one, ki nasledüjo tadanke mérnoszti TA 1848, 23; Opice rade človeka činejnja nasledüvajo AI 1878, 6; i veli nyemi, naſzledüj me KŠ 1771, 28; na naſzledüimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; I veli nyima, naſzledüjta me KŠ 1771, 12; niti je ne naſzledüjte KŠ 1771, 229; Naſzledüjte eto lejpo návado BKM 1789, 6; kai jaſz nyé nebodem naſzledüval SM 1747, 49; nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau SM 1747, 75; naſzledüvao te bodem KŠ 1771, 26; I vnougi bodo naſzledüvali nyihove pogibelnoſzti KŠ 1771, 719; ka ga naszledüvali bodejo KOJ 1848, 7; da bi ga vu vſzem verno naſzledüvao KŠ 1771, 631; té naj ſzám i naſzledüje mené KŠ 1771, 55; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; Ráta je, naj ga naſzledüjo KŠ 1771, 596; nego ſzem bole naſzledüval SM 1747, 48; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogrſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; Naſzledüvao je pa Jezuſa KŠ 1771, 235; csi je vſze dobro delo naſzledüvala KŠ 1771, 640; naſzledüvala ſzta nyega KŠ 1771, 12; naſzledüvali ſzo ga vucseniczke KŠ 1771, 26; Tou ſzo naſzledüvale po vö razglaſenom Evangyeliomi KŠ 1771, A5a
nasledüvajóuči -a -e
1. ki sledi v prostoru: ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; Peter naſzledüvajoucsi nyega KŠ 1771, 332; Ta naſzledüvajoucsa Pavla KŠ 1771, 392; Ár ſzo pili zte dühovne nyé naſledüvajoucse pecsine KŠ 1771, 508; i obrné ſze knaſzledüvajoucsemi nyega lüſztvi KŠ 1771, 187; i naſzledüvajoucsi ſzo kricsali KŠ 1771, 137; i erkao je tim naſzledüvajoucsim KŠ 1771, 25
2. naslednji, ki sledi v času: djánye ſze zové eto naſzledüvajoucse piſzmo záto KŠ 1771, 337; Naszledüvajoucse leto szám Czaszar pride KOJ 1845, 67; szamo te szlejdnyi szlisi k-tomi naszledüvajoucsemi KOJ 1833, 7; nego ka je viſſe od potrejbcsine, naſzledüvajoucsim tálom ono lejhko taóſztáne KM 1790, 66; Oni petéri glávni táli ſzo naſzledüvajoucsi KMK 1780, A2 (3); napiszkov, kakti eti naszledüvajôcsi KOJ 1848, IV; naszledüvajoucse regule szo meli vucseniczke KOJ 1845, 8; Eta naszledüvajôcsa AIN 1876, 8; Májo stirideszét naszledüvajoucsih liter KOJ 1833, 2; Veliki czil té je i vu eti naszledüvajôcsi peszem szprávlanyi KAJ 1848; Znaſzledüvajoucſimi Molitvami KŠ 1754, 9a; i to rejcs potrdjávavſi znaſzledüvajoucsimi csüdami KŠ 1771, 156
nasledǜvavši -a -e sledeč: nájmre: 'so ednoga 'se drügaga koréna naszledüvavsi preminlivo KOJ 1833, 83
Prekmurski
nèsadovèni -a -o prid. nerodoviten: I ne mejte obcsinſztva zneſzadovenim delom te kmicze KŠ 1771, 584
Prekmurski
nòtrisklásti -skladém dov. vstaviti, vložiti: Gdare szta sztolar i sporar krédi z-delom, glá'zar notriszkladé gla'zojno v-obloke KAJ 1870, 75
Prekmurski
òbčinstvo -a s občestvo, skupnost: Eta rejcs, obcſinſztvo, ali obcſina, ká'ze KŠ 1754, 204; te krüh nejli je obcſinſztvo Kriſztusevoga tejla KŠ 1754, 204; Naj obcsinſztvo vöre tvoje delavno bode KŠ 1771, 665; Ár je vſzega obcsinſztvo BKM 1789, 265; I ne mejte obcsinſztva zneſzadovenim delom te kmicze KŠ 1771, 584; Sz. Mati Czérkev je obcsinſztva ſzrejdnya piknyicza KMK 1780, 20; nemam obcsinsztva z jálnimi TA 1848, 20; Boug, po kom ſzte pozváni na obcsinſztvo Sziná nyegovoga KŠ 1771, 490; Vörjem vu Szvéczov obcsinſztvo KMK 1780, 7; Vörjem vu ſzvéczov obcsinſztvo KMS 1780, A4b; tiváriſtva, ſtera ſze za obcsinſztvo, národe imenüjo KM 1790, 88; niki pa obcsinsztvo szpominajo KOJ 1848, 57; i z praznikmi más obcsinsztvo TA 1848, 40; nego ſze li 'znyim vu obcſinsztvi vjediná KŠ 1754, 8b; I bili ſzo ſztálni vu obcsinſztvi KŠ 1771, 347; I mi vpobo'zni düs obcsinsztvi Tebi áldüvajôcsi KAJ 1848, 208; Nad obcsinſztvov vaſov vu Evangyeliomi KŠ 1771, 591
Prekmurski
obiljávati -am nedov. imeti v obilju: Vu csinênyi szádarodnom Mi daj obiljávati KAJ 1848, 77; Ár csi je ſzlu'zba prekléſztva dika, od koga bole obiljáva ſzlü'zba pravicze KŠ 1771, 533; ár je nikoga nyegov 'zitek nej vtom, kaj obiljáva zpoistvom KŠ 1771, 211; I v-dobrom obiljávamo BRM 1823, 16; Boug pa napuni váſz náto, da obiljávate vu vüpanyi i vu zmo'znoſzti Dühá ſzvétoga KŠ 1771, 482; Naj, kak obiljávajo trplejnya Kriſztuſova vnami, tak po Kriſztuſi obiljáva i obeſzeljávanye naſe KŠ 1771, 529; naj obiljáva grejha ſzpadáj KŠ 1771, 458; Naj obiljáva zſzáke féle drejvom BKM 1789, 156; Tak i vi geto 'zelejte ta dühovna naj obiljávate KŠ 1771, 518; Ar dá ſze nyemi i obiljávao bode KŠ 1771, 42; Csi je záto iſztina Bo'za vu mojoj lá'zi obiljávala na nyegovo diko KŠ 1771, 452; Nyegove recsi bôgajmo, I v-dobrom obiljávamo BRM 1823, 44; kak csi bi oni rávno z sziljom i mostom obiljávali TA 1848, 4
obiljávati se -am se imeti v obilju: Obiljávajmo ſze z-dobrim delom SŠ 1796, 20
obiljavajóuči -a -e obilen, velik: naj miloſca obiljávajoucsa bole obiljáva na diko Bo'zo KŠ 1771, 535; Nej kaj bi iſzkao dár, nego iſcsem ſzád obiljávajoucsi vu racsúnanyi vaſem KŠ 1771, 600; liki ſzte navcseni obiljávajoucsi vu nyem zhválo zdávanyem KŠ 1771, 606
obiljavajóuči -a -e sam. obilni, veliki: Ár eta vu vami bodoucsa i obiljávajoucsa ne poſztávijo váſz prázne KŠ 1771, 717
Število zadetkov: 75