Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
čas m, F113, ad tempus, na en zhas; aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; aliquandiu, nékoliku zhaſſa; diutine, dolgu zhaſſa; eodem tempore, glyh tá zhas, v'taiſtim zhaſſu, ravnu v'tem zhaſſu; fertilia tempora, rodovitni zhaſſi; importunè, nikar ob pravim zhaſſu, nedlèṡhnu; intempestivè, nikár ob pravim zhaſſu, ali zaitu; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interea, interim, interibi, v'tem zhaſſu, tá zhaṡ, v'mei tem; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; intra hoc tempus, v'mei tem zhaſſu; jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; nostro aevo, v'naſhim zhaſſu; solatium, tróṡht, krateh zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih zhaſſih; succisivum tempus, raven zhas, ta zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempestas, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempore oportuno, v'pravim zhaſſú; tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba; tempus diuturnum, dolg zhas; tempus futurum, prihodni zhas; tempus praesens, ſedanî zhas; tempus praeteritum, nékadanî zhas; trieteris, -dis, try leita dolg zhas; prim. počasu, sčasom 
Celotno geslo eSSKJ16
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času
TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom
Prekmurski
dób tudi dóub -i ž
1. doba, starost: zacsne v-Ottokári vszáko dób berbati KOJ 1848, 39; v maternoj utrobi, ali véksoj dóbi vmorila KOJ 1845, 117; Ne 'zivte vhüdoubi Vu nikakſoj doubi BKM 1789, 396; vu ſzvojoj náj bougsoj doubi je mrla KM 1790, 46; je vu ſzvojoj paſztérſzkoj doubi i oroſzlána zadávo KM 1796, 54; tak vu czvetécsoj doubi sze vu mater zemlo posúkne KOJ 1848, 27; ka ſzi me do ſzej doub vu pretrpecsem zdrávji obdr'zao KŠ 1754, 225; ka ſcsém od eti doub 'seleti KMK 1780, 109
2. način: Pista bá dôb govorênya erdélyszki székelyov KAJ 1870, 21; Szkrovno dôb znánya bo'zega KAJ 1848, 16; Pszi szo vnôge dôbi KAJ 1870, 39; Pápincze szo dráscsili v vszako dob KOJ (1914), 134; sze tüdi v zvünesnyo dob vöszkazüje KOJ (1914), 140; [Paveo] geto na vékse tákse ricsí má i vtou doub gucsi, kákse má i kak gucsi v-Evangyeliomi KŠ 1771, 724
Pleteršnik
dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; (prim. prevdobi, zufrüh, Met.-Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.-Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.-C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru-Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.-C.; — 2) die Art und Weise, ogr.-C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
Prekmurski
dòba tudi dóuba -e ž doba, čas: velka dôba szmrt AIP 1876, br. 6, 2; do sze dobe SM 1747, 55; v-sztároj dóbi KOJ 1848, 3; Od dnévov pa Ivana krſztitela do ſzej doub KŠ 1771, 36; Vnogom táli i vnougo doubo je nigda Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672
Vorenc
doba ž, tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba
Besedje16
doba sam. ž ♦ P: 1 (MD 1592)
Celotno geslo eSSKJ16
doba -e samostalnik ženskega spola
omejeno trajanje, v katerem se kaj dogaja, zgodi; SODOBNA USTREZNICA: obdobje, doba
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Pleteršnik
dóbica, f. dem. doba, Let.
Pleteršnik
dosedobę̑, adv. = do se dobe, bisher, C.; — prim. doba.
Pleteršnik
dotéči, -téčem, vb. pf. 1) laufend gelangen; toliko da sem pod streho dotekel; — fließend gelangen; voda je do skalovja dotekla in tam se je ustanovila; — d. koga, im Laufe einholen; — 2) zu fließen aufhören; vino je doteklo; — 3) ablaufen: ure so mu dotekle; kadar doteče doba poprejšnje volitve, Levst. (Nauk); — fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ.; dotekli kuponi, verfallene Coupons, DZ.; dotekle platežne dolžnosti, fällige Zahlungsverpflichtungen, Levst. (Pril.); — 4) d. se, ein Ende nehmen, zugrunde gehen: vse se doteče, C.
Vorenc
god2 m, tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba
Pleteršnik
izročeváłən, -łna, adj. Abgabs-: izročevȃłni poštni urad, das Abgabspostamt, DZ.; izročevalna doba, die Lieferungszeit, DZ.
Pleteršnik
jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.
Pleteršnik
ledę̑n 1., adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
Pleteršnik
lẹ́tən, -tna, adj. 1) Sommer-; lẹ̑tna obleka; letno perje, das Sommerkleid (zool.), Cig. (T.); — 2) Jahres-, jährlich; štirje letni časi, die vier Jahreszeiten; letna doba, der Jahresabschnitt; letna plača, das Jahresgehalt; — 3) volljährig: hči je letna, Litija-Svet. (Rok.).
Prekmurski
lèto -a s
1. leto, čas dvanajstih mesecev: Leto KMS 1780, A2b; Leto Eſztendö KM 1790, 94; Annus Leto KMS 1780, A8; Esztendö; letto KOJ 1833, 156; pétdeſzéto letto KŠ 1754, 23; Eto leto za nász vérte lagoje bilô AI 1875, kaz. br.; Na leta ſzlednyi vecsér BRM 1823, X; Oni sze nájbole od 179 ½ letta máo krouto szkrbijo KOJ 1833, VIII; lipa stera je cseresz leta jáko lepô cvela KAJ 1870, 112; vleti narodjenoga Kriſztuſa 1562 KŠ 1771, A6a; vu czejlom 'zitki ali leti KŠ 1771, 542; vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; Za dvej leti ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; Nistera leta 'ze bitje tecsé AI 1875, kaz. br. 3; kſteroga 'zitki ſi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; I gda bi bio dvanájſzet lejt ſztar KŠ 1771, 171; i devét lejt 'ſiveo KM 1796, 10; tú'sna püsztina za nyim osztáne na vnogo lejt KOJ 1848, 4; pred 60 lejtih je vecskrát pri kravaj zapázo KOJ 1845, 118; koga tak dugo lejt ne vido AI 1878, 8; 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8; Za nistera lêta szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; pred szedmi leti kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; pred ſtirinájſzetimi lejtmi KŠ 1771, 550; Koje pred vnogo ſztou letmi, Szkrivno dr'zo Boug pred nami BKM 1789, 5
2. poletje: Leto Nyár KM 1790, 94; gda je 'ze vejka nyegova mejhka znájte, kaje blüzi leto KŠ 1771, 81; Leto KAJ 1848, IX; Potrejben je i vleti či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8
3. življenjska doba: zdihávajo, da szo nej v-szvojih mládih lejtih v solo hodili KOJ 1845, 7
4. s prilastkom novoletni dan: Ev. Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mládom leti, Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 53; Po novom leti zná bidti escse prvle, szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; od 1876-toga nôvoga leta AI 1875, kaz. br. 6
Pleteršnik
lóvən,* -vna, adj. 1) Jagd-: lȏvna doba, die Jagdzeit, Jan.; lovni pes = lovski p., Bas.; — 2) jagdbar, Cig., Jan.
Pleteršnik
lóvən (dodatek k slovarju), lǫ̑vna (nam. lȏvna) doba.
Pleteršnik
nastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) antreten; n. pot; n. službo, vladarstvo; n. za kom, nachfolgen, Mur., Cig., Jan.; n. kraljestvo, cesarstvo za kom, Cig.; n. dedino; n. pravdo, n. kazen; n. trideseto leto, in das 30. Jahr treten, Cig.; — 2) auftreten (n. pr. o govorniku, igravcu); — 3) eintreten, beginnen, Mur., Cig., Jan., nk.; doba je nastopila, nk.; nastopila je sila, Mur.; nastopile so okoliščine, Cig.; (rus.); — 4) einen Misstritt thun, Cig.; — n. si žrebelj, sich einen Nagel in den Fuß eintreten, V.-Cig.; — konj si je nastopil, das Pferd hat sich mit dem Eisen eines Hinterfußes den Nerv eines Vorderfußes verletzt, es hat sich genervet, Cig.; — n. komu na noge; — 5) anlaufen, austreten; voda je nastopila.
Število zadetkov: 39