Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
lípovka lípovke samostalnik ženskega spola [lípou̯ka]
    1. okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Syringa vulgaris; SINONIMI: majnica, španski bezeg
      1.1. cvetovi tega grma
    2. iz botanike drevo s srčastimi listi in dišečimi cvetovi; primerjaj lat. Tiliaceae
ETIMOLOGIJA: ↑lipa
Celotno geslo eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mákovka mákovke samostalnik ženskega spola [mákou̯ka]
    1. manj formalno štručka, posuta z makovimi semeni
    2. iz botanike cvetoča rastlina s številnimi drobnimi semeni, ki izloča mleček; primerjaj lat. Papaveraceae
ETIMOLOGIJA: ↑makov
Celotno geslo eSSKJ
matriarhálni matriarhálna matriarhálno pridevnik [matrijarhálni]
    2. v obliki matriarhalen, ekspresivno ki ima kot ženska vodilno vlogo na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. matriarchal iz nlat. matriarchalis, glej ↑matriarhat
Celotno geslo eSSKJ
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica
Celotno geslo eSSKJ
pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h]
    1. manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; SINONIMI: sivi polh, iz zoologije navadni polh
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih; primerjaj lat. Gliridae
STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]
    1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
    2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vrésovka vrésovke samostalnik ženskega spola [wrésovka]
    iz botanike grmičasta rastlina s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in vijoličastimi, rožnatimi, rumenimi ali belkastimi cvetovi; primerjaj lat. Ericaceae
ETIMOLOGIJA: ↑vresa
Celotno geslo eSSKJ
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]
    1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ênostárševski ênostárševska ênostárševsko pridevnik [ênostáršeu̯ski]
    ki je v zvezi s skupnostjo, ki jo sestavlja en starš in njegov otrok, otroci
ETIMOLOGIJA: iz en starš
Celotno geslo eSSKJ
glodávec glodávca; in glodálec samostalnik moškega spola [glodávəc]
    sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
Celotno geslo eSSKJ
kilovát kilováta samostalnik moškega spola [kilovát]
    1. iz fizike merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, tisoč vatov; simbol: kW
      1.1. moč motorja vozila, izražena s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilowatt, angl., frc. kilowatt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑watt
Celotno geslo eSSKJ
medênje medênja samostalnik srednjega spola [medênje]
    1. izločanje snovi, iz katere čebele delajo med
    2. proces, med katerim sadje z zorenjem doseže želeno mehkost, sladkost
    3. ekspresivno proces, pri katerem kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno
ETIMOLOGIJA: ↑mediti
Celotno geslo eSSKJ
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
    1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
    2. odzvati se na klic, poziv
    3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
    5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
Celotno geslo eSSKJ
óma óme samostalnik ženskega spola [óma]
    neformalno, štajersko babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Oma - več ...
Celotno geslo eSSKJ
patriarhát patriarháta samostalnik moškega spola [patrijarhát]
    1. družbena ureditev, v kateri imajo vodilno vlogo moški
    2. najpomembnejša, samostojna upravna enota v Pravoslavni cerkvi, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
    3. območje pod oblastjo predstojnika pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarchat, prvotno ‛ozemlje pod patriarhovo oblastjo’, iz srlat. patriarchatus, iz gr. patḗr ‛oče’ + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji] ETIMOLOGIJA: ↑prašič
Celotno geslo eSSKJ
prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti]
    1. biti s kom v tesnih, zaupnih stikih
      1.1. biti s kom v intimnih, ljubezenskih stikih
    2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: bratiti se
    3. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno bratiti se
ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj
Celotno geslo eSSKJ
samoróg samoróga samostalnik moškega spola [samorók samoróga]
    1. mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela; SINONIMI: enorog
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela
    3. zobati kit s spiralastim izrastkom, ki spominja na dolg rog, na sredini čela; primerjaj lat. Monodon monoceros
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑rog
Število zadetkov: 45