Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Čebelarstvo
dvómátični pánj -ega -a m
Čebelarstvo
dvónakládna čebélja družína -e -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ16
dvorski2 -a -o pridevnik
1. ki se nanaša na dvor; SODOBNA USTREZNICA: dvorni, dvorski
1.1 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
SSKJ²
dvóstárševski -a -o prid. (ọ̑-á)
v zvezi dvostarševska družina družina, ki jo sestavljata starša z otroki: živi v dvostarševski družini
Geologija
ekvídi -ov m
Jezikovna
Enakovredni ali neenakovredni sopomenki: »božjast« in »epilepsija«

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

SSKJ²
ênodružínski -a -o prid. (ē-ȋ)
ki predvideva, je namenjen za bivanje ene družine: enodružinski stanovanjski dvojček, objekt; enodružinska gradnja, zazidava; enodružinska hiša, stavba, vila; enodružinsko stanovanje / enodružinsko gospodinjstvo gospodinjstvo, ki ga sestavlja ena družina
Pravopis
ênorodíteljski -a -o (é/ȇȋ) ~a družina
Pravo
ênostárševska družína -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ
ênostárševski ênostárševska ênostárševsko pridevnik [ênostáršeu̯ski]
    ki je v zvezi s skupnostjo, ki jo sestavlja en starš in njegov otrok, otroci
ETIMOLOGIJA: iz en starš
SSKJ²
ênostárševski -a -o prid. (ē-á)
nanašajoč se na skupnost enega od staršev z enim ali več otroki: enostarševska družina; enostarševsko gospodinjstvo
Avtomatika
Ethernet -a m
SLA 1
famEja
SSKJ²
famílija -e ž (í)
1. pog. zakonski par z otroki ali brez njih; družina: v hiši stanujeta dve familiji; otrok je iz dobre familije
// eden od zakoncev in otroci: imeti, preživljati familijo
2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: stare meščanske familije / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v familiji
● šalj. to se zgodi (tudi) v najboljših familijah ni se vredno razburjati, sramovati, saj se kaj takega lahko vsakomur pripeti
3. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda:
Pravopis
famílija -e ž (í) mestn. družina
Celotno geslo Etimološki
famílija -e ž
SLA 1
familija
SLA 1
familja
Celotno geslo Frazemi
fànt Frazemi s sestavino fànt:
fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat, fànt od fáre
SSKJ²
fín -a -o prid., finêjši (ȋ)
1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode
// nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo
2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna
3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka
// zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino
// zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija
4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka
♦ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene
    fíno 
    1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek
    2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali
    3. pog., v členkovni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
Število zadetkov: 645