1. posojanje na zelo visoke, oderuške obresti ali prodaja za zelo visoko, oderuško ceno
2. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
buhranje -a (buhranje, buhrajne, buhrajnje, vuhrajnje, uhranje) samostalnik srednjega spola
Celotno geslo
eSSKJ16
denar -ja (denar, dinar, danar) samostalnik moškega spola
1. mn. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: denar
1.1 mn. to plačilno sredstvo, ki se da komu za kako drugo vrednost; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, znesek
1.2 mn. denarno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: denar
2. kovan predmet, navadno iz dragocene kovine, ki se uporablja kot plačilno sredstvo ali kot merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: kovanec, novec
2.1 srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
2.2 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma
2.3 bakren rimski novec manjše vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: as
2.4 kovanec manjše vrednosti nasploh
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 32 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
dispenziranje -a samostalnik srednjega spola
podeljevanje spregleda od cerkvenega predpisa ali dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: dispenza
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Svetokriški
favšija -e ž nevoščljivost: s'duora teh Mogozhnih ta faushia im. ed., nevoshlivost, inu preusetnost (I/1, 227) ǀ sa volo faushje rod. ed., inu nevoshlivoſti teh dvornikou (IV, 247) ǀ kadar bi my pravu vidili, inu poſnali golufio, inu faushio tož. ed. tiga ſvejta (III, 51) → favš1, → folšija
Svetokriški
goljufija -e ž goljufija: golufia im. ed., tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie rod. ed. teh kupzu ǀ sposna golufio tož. ed. tiga svejta ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti … v' golufy mest. ed. ǀ s'ohernio, inu golufio or. ed. je bil obogatil ǀ s'golufio or. ed. je hotu obohatit ǀ de bi lete golufie im. mn. tiga Puſta nas neſapelale ǀ bodò veliku ludij ſapelali skuſi nyh golufie tož. mn., inu zupernio ǀ k' ſadnimu vſe golufje tož. mn., skushnave tigac ſvejtà, inu hudizha je bil premagal → goljuf
Svetokriški
laganje -a s laganje: veliku hudiga od lagaina rod. ed. pride (II, 393) ǀ zhes vaſho golufio, inu lagainie tož. ed. (III, 72) ǀ hozheo tebe v' lagajne tož. ed. perpravit (II, 400)
Svetokriški
obhajati -am nedov. obhajati, tj. 1. prihajati na um, v zavest, v čustvovanje: hude shelje jo sazhneo obhaiat nedol. ǀ Po tem sazhneo te ſmertne teshave ga ohaiat nedol. ǀ hude misly, inu shelje ga obhaieio 3. mn. ǀ Ti vidish blagu tvojga blishniga, tebi dopade, shelje tebe obhajeio 3. mn. taiſtu skuſi ohernio, inu golufio doſezhi ǀ teshke misly ga obhaiaio 3. mn. ǀ hude misly ſo ga obhaiale del. mn. ž ǀ shushnave ſo njega obhajale del. mn. ž 2. praznovati: danas ſe obhaia 3. ed. Shegnajne te Boshje Zirkue ǀ Na dan Svetiga letniga Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja 3. ed. ǀ obhaiamo 1. mn. Prasnik ǀ danas obhajemo 1. mn. shegnajne te Boshje Zerkvi ǀ zhegar Gud, inu Praſnik, danaſs obhaieo 3. mn. 3. dvovid. dati, dajati obhajilo: Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe, inu to bolno obhaiat nedol. hozhe ǀ Mashnik ga obhaia: 3. ed. ali kakor tu Svetu obhailu praime, garlu mu pozhi ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio 3. mn. ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial del. ed. m Raymunda de Penefort ǀ Mashnik poprei kakor je karshenike obhajal del. ed. m, na vus glaſſ je djal obhajati se dvovid. sprejeti, sprejemati obhajilo: s' veliko andohtio ſe gre obhaiat nedol. ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat nedol. ǀ ſi dolshan ſe spravit s' tvojm blishnim, kadar ſe gresh obhaiat namen. ǀ poite andohtliu ſe obhajat namen. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ gorje temu katiri v' takorshnem ſtanu ſe obhaia 3. ed. ǀ s' veliko andohtio ſe obhaià 3. ed., kar prezei osdravi ǀ pogoſtim ta, inu una ſe spoveduje, inu obhaja 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa v' Zerkvi molite, po goſtim ſe obhaiete 2. mn. ǀ ſe je s' zhiſtim, inu vernem ſerzam obhaial del. ed. m ǀ kadar ſe je obhajal del. ed. m per S: Mashi ǀ na te Trij krajle dan ſe je obhaiala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala del. ed. ž ǀ ti gardi, inu zherni ſo v' naglaunim grehi ſe obhaiali del. mn. m ǀ ſmo vſij ſe ſpovedali, inu obhajali del. mn. m ǀ kadarkuli ſe ſo obhajalij del. mn. m od velike ſlatkusti ſo bilij samakneni ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash andohtlivu poshlushali, inu vſako Nedello ſe obhajeli del. mn. m
Svetokriški
obnoriti -im dov. obnoriti, spraviti ob pamet: ſe perpuste obnorit nedol. od lubesni teh posvetnih rizhij ǀ lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij 3. ed., de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame ǀ sledniga zhloveka iesa obnori 3. ed. ǀ golufio tiga Svejta Sposnam, katiri zhloveka oslepi, inu obnorj 3. ed. ǀ katere Fotinus je bil obnoril del. ed. m, vuzhiozh, de Beſseda nej Bug ǀ ſkerbi ſò bile Iskariota taku oſlepile, inu obnorele del. mn. ž
Svetokriški
obogateti -im dov. obogateti: ſi je bil naprej vſel obogatit nedol. ǀ s' golufio, s' ohernio, inu odertjo hozhe obogatit nedol. ǀ s'golufio je hotu obohatit nedol. ǀ Shaz je odpert vſem, sdaj je zhaſs obagatit nedol., dolge poplazhat ǀ lagati, inu kunshtnu golufati, ſizer neobogati +3. ed. ǀ faush piſsma dellaio, te prave skrivaio dokler obogatio 3. mn. ony, inu druge obushaio ǀ s'ohernio, inu golufio je bil obogatil del. ed. m ǀ tu vbuſhiz ratash de bi my obogatili del. mn. m Dosledno pisani priponski i za etimološki ě kaže na historično upravičen naglas obogáteti.
Svetokriški
odrtija -e ž oderuštvo: Od kot tulikajn golufie, ohernie, inu odertie rod. ed. (V, 536) ǀ kadar eden s' golufio, s' ohernio, inu odertjo or. ed. hozhe obogatit (III, 490) ǀ taiſti bogati mosh, katiri je ſpovedoval ſvoje golufie, inu odertie tož. mn., pa nikuli nej obenimu nezh povernil (V, 204)
Svetokriški
ohrnija -e ž oderuštvo: polsot ſe najde offert, ohernia im. ed., ardria ǀ kadar bi nebila tvoja ohernja im. ed. taiſte oshpizhila ǀ oharnia im. ed. Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ Od kot tulikajn golufie, ohernie rod. ed., inu odertie ǀ nekradeio, negolufaio, ohernie rod. ed. netribaio ǀ Bom jest morebiti fardaman sa volo moje ohernje rod. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny daj. ed. ſe podà nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ raijshi niega serce offra lushtam tiga meſsa, Kateri dusho vumadesheio, ohernij daj. ed., inu golufij, Katere Nebu okratio ǀ folsh piſſma dellaio, krijvizhne ſodbe dellaio, ohernio tož. ed. tribaio ǀ v'kupaj blagu ſpraula, ohernjo tož. ed. triba, boge sijrote golufa ǀ ſo ſvojga blishniga ogoluffali, inu v'shkodo perpravili, inu Iudausko orhenio tož. ed. tribali ǀ taiſtih ſerze bo per oherny mest. ed. ǀ kadar eden s' golufio, s' ohernio or. ed., inu odertjo hozhe obogatit ǀ s'ohernio or. ed., inu golufio je bil obogatil → ohrn
Svetokriški
ohrnik -a m oderuh: ohernik im. ed. zhe vezh imà, vezh shelj imeti ǀ on je bil en Ohernik im. ed., en odertnik teh vboſih ſirotiz ǀ ohernih im. ed. s'tvojo golufio, inu tatvino ǀ s'gorezhimi parklami ſerce taistiga oherniKa rod. ed. je tergal ǀ ga peleta k' grobu tiga ohernika rod. ed. ǀ vprashajte Ohernika tož. ed. ǀ takushni ſo oherniki im. mn., in ty lakouni po blagi, nihdar nemaio sadosti ǀ oherniki im. mn. trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ Shtimajte inu lubite vij Hoherniki im. mn. denarje ǀ od ohernikou rod. mn., inu tatou, kumai trije ſe najdeio, de bi ſupet tu krivizhnu blagu povernili ǀ kar pravi ta modri od teh bogateh oherniku rod. mn., kateri per nijh velikom blagom restargani, in lazhni hodio ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Ohernikom daj. mn. pak ǀ je vidil ohernike tož. mn., odertnike teh vboſyh ludy ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki or. mn. Mattheusha → ohrn
Svetokriški
oslepiti -im dov. 1. oslepiti: ga je puſtil oslepiti nedol. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria oſlepiti nedol. ǀ en prah, ena troha oslepi 3. ed. tu oku ǀ komary Levom ozhij stakneio, inu yh oslepè 3. mn. ǀ ty paklenski Philistery yh premagaio, oſlepio 3. mn., inu v'to paklensko kèho parpravio ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili del. mn. m ǀ Tobias je bil vſmilen, inu vener lastauze ſo ga bile oſlèpile del. mn. ž ǀ ſkerbi ſò bile Iskariota taku oſlepile del. mn. ž, inu obnorele 2. preslepiti: ony ſe ſo poſtili oslepit nedol. skuſi shenkinge, inu priasnoſt ǀ zhe padeio ti yh spotaknesh, zhe pregresho ti yh oslepish 2. ed. ǀ Kadar greshnisk ſam ſebe oslepish 2. ed. ǀ golufio tiga Svejta Sposnam, katiri zhloveka oslepi 3. ed., inu obnorj ǀ tu greshnu djajne zhloveka oslipji 3. ed. ǀ ta paklenski hudizh, kateri naſs oſlepi 3. ed., inu sapele ǀ Gdu je tebe taku oſlepil del. ed. m ǀ klaguje zhes ſvoje grehe, kateri ſo njega oslipeli del. mn. m kakor Sampſona oslepiti se oslepiti se: Zhlovek ſam od ſebe lahku ſe oslepi 3. ed., aku li hozhe, pogled pak ſam ſebi povernit nesamore
Svetokriški
spoznati -am dov. 1. spoznati: To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati nedol. kananery ǀ Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati nedol., inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſdaj ſte perſileni ſpoſnati nedol. de je vaſs krajl, inu Rihter vſiga volniga ſvejtà ǀ sa te ner modreſhi bi perſileni my bli yh Spoſnati nedol. ǀ my sdaj nemorimo ſposnat nedol. gdu je pravizhin, ali greshin ǀ ſo dolshni poprei prau premislit, inu sposnat nedol. ſvoje grehe, de ſe yh morio spovedat kakor ſo dolshni ǀ skuſi leto pergliho ym bom dal ſpoſnat nedol. ǀ sledni bi imel sposnasti nedol. ǀ ſposnam 1. ed. de teshku je ſlovensku piſsat ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl, de golufio tiga Svejta Sposnam 1. ed. ǀ Spoſnam 1. ed., de ſim ptuje blagu vshival ǀ ſama ſebe sapellesh, v'tem Kir ſposnash 2. ed. de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio ǀ Ti ſyn Sposnash 2. ed. tadal tuojga ozheta ǀ ti nesposnash +2. ed. moje velike lubesni ǀ Salomon pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna 3. ed. modrust ǀ Takrat ſposna 3. ed. ta sgubleni ſyn ſvoie grehe ǀ sposna 3. ed. golufio tiga svejta ǀ Faratar Iskariot ſpoſna 3. ed., de je nedolshen ǀ ſam sposnà 3. ed. de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa 3. ed. de on ſam je ozha ǀ Poklizhe Appata, ga nesposna +3. ed. ǀ My ſposnamo 1. mn. de ſmo seſhli s'tvojga pota ǀ kakor to ſvejsdo Danizo vidimo, sposnamo 1. mn. de skoraj bo prishal ta ſvetli dan ǀ Vejm de ſposnate 2. mn. ſamy de ſte vaſſ jeſik greshnu nuzali ǀ Vſy enaku ſpoſnaio 3. mn., de ta ſvejt je taku reven, inu bolan ǀ kakor vſy Spovedniki sposnaio 3. mn. ǀ sa to nar sdravishi, inu nuznishi spoſnajo 3. mn. ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio +3. mn. dolſnuſt ǀ sposnaj vel. 2. ed. de je bilu domazhe, niKar divje meſsu ǀ Sposnaj vel. 2. ed. ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku ǀ Sdaj ſposnaj vel. 2. ed. O greshna dusha ǀ ſposnajmo vel. 1. mn., de ta kateri ima dobre, Svete, Boshje beſſede je Syn tiga isvelizheina ǀ ſposnajte vel. 2. mn. de nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni ǀ Sposnajte vel. 2. mn. vshe enkrat N: N: de vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla ǀ spoſnajte vel. 2. mn. vaſho pregreho ǀ leto resnizo je bil ſposnal del. ed. m cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca ǀ Artaxarſes je ſpoſnal del. ed. m de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ Iob leto resnizo je bil sposnal del. ed. m ǀ Gdu ne bo sſposnal del. ed. m N: N: to nesgruntano dobruto Boshjo ǀ bi ſponsal del. ed. m de ony ſo veliKu brumnishi, KaKor ſi ti ǀ KaKor Plutarcus je ſponſal del. ed. m ǀ de bi s' zhaſſam nesposnal +del. ed. m, de njemu ſo shkodlive te tekozhe ſvesde ǀ ona okuli pade, inu kumai v' tei vishi je bila ſvoj greh ſposnala del. ed. ž ǀ Letu je dobru sposnala del. ed. ž Sveta Agnes, kir je djala ǀ vashe ſerze … bò dobrute, inu gnade Boshije ſposnalu del. ed. s ǀ ſta bila ſposnala del. dv. m una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus ǀ de bi ſposnali del. mn. m muzh, inu nuz teh selijsh ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi ſo ſpoſnali del. mn. m ǀ de bi sposnali del. mn. m kulikajn svejsd je na Nebeſsijh ǀ Kakor taiſte sgublene ouze ſo bile ſposnale del. mn. ž 2. priznati: rajshi hozhemo umrejti kakor ozhitnu nashe grehe ſposnati nedol. ǀ ima ſvoje grehe pred Namestinikam Chriſtuſhovim Kateri je ta spovednik ſposnati nedol. ǀ Ie rejs ſim pregreshil, sposnam 1. ed. moj hreh ǀ sdaj ti mene ſposnash 2. ed. sa tuojga Gospuda ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash 2. ed. ǀ Bug druſiga tebi nesapovej temuzh de tuoj greh NamestniKu Boshijmu spoſnashi 2. ed. ǀ ta Rasbojnik ſposna 3. ed. Chriſtuſa sa Kraila ǀ on ſe prestrashi, tatvino sposna 3. ed., inu poverne ǀ eniga taku mogozhniga, dobrutliviga, inu lubesniviga Gospuda nesposnano +1. mn., neshtimamo ǀ De MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio 3. mn. vſy bratje, inu ſeſtre ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo 3. mn. ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij, de ſposnajo 3. mn. cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ ludje nesposnajo +3. mn. nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo ǀ ſpoſnaj vel. 2. ed. temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane is pravo grevingo ǀ Po tem ſo bily noter potegnili eniga taiſtih folsh prizh, kateri je bil ſposnal del. ed. m, de on, inu njegovi tovarshi sa denarje od Henricusa priete ſó zhes Eduarda folsh prizhali ǀ cilu hudizh je bil Spoſnal del. ed. m enimu Mashniku ǀ ſvojmu Ozhetu je bil sposnal del. ed. m 3. prepoznati, razpoznati: k'ſadnimu Ioseph ſe da ſpoſnati nedol. ǀ zhlovek ſe nemore hitrei ſopſnati nedol., ampak is jeſika, is ſvoih beſſedy ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam 1. ed. taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe ǀ S. Peter ſe ſposna 3. ed. s' tiga napek oberneniga krisha ǀ Is resbeleniga roſha ſe ſposna 3. ed. S. Lorenz ǀ s' beſſede ſe ſposna 3. ed. veiſt tiga zhloveka ǀ Is tiga resbitiga koleſsa ſe spoſna 3. ed. S. Catharina ǀ is dobrih beſſedy ſe ſposnaio 3. mn. ty pravizhni, inu isvoleni ǀ ſposnajo 3. mn. tu hudu od dobriga spoznati se počutiti se, imeti se: ble dolshan ſe sposnash 2. ed. taistimu, kateri eno dobro beſsedo pred Rihtariam sa tebe gouori, kakor Christuſu ǀ O greshna dusha? doshna sponaj ſe vel. 2. ed. pred spovednikam ǀ de ſi lih je bila Krajliza Nebeſhka vener ſe je dershala, inu ſposnala del. ed. ž s'eno pohleuno deklo Boshyo
Svetokriški
šmajhlarija -e ž prilizovanje: obene folshje, ali shmaihlarie rod. ed. v'ſebi nej imela ǀ skusi ſvojo golufio, inu shmaihlario tož. ed. Antona premagat ǀ S. Anton samerka shmaihlario tož. ed. hudizhavo ǀ Ah kulikajn takorshnih prekletih Salamander ſe najde, katere s'kunshtio, s'shmaihlario or. ed., inu s'veliko oblubo une nedolshne, preproſte mlade pershone v'grehe, inu v'paku perpravio → šmajhlati se
Svetokriški
tatvina -e ž 1. tatvina, kraja: golufia, tatvina im. ed., oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ ſa volo offerti, nezhiſtoſti, inu tatvine rod. ed., ali ohernie ǀ on ſe prestrashi, tatvino tož. ed. sposna, inu poverne ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti … v' tatvini mest. ed. ǀ aku ſupet je v'tatvinj mest. ed. ſapopaden ǀ Vni, katiri s' ohernio, s' golufio, s' tatvino or. ed. je ſvojmu blishnimu shkodo ſturil 2. ukradena stvar: per katerimu ta tatvina im. ed. ſe najde, on ima umrejti ǀ lete tatvine tož. mn. je Ozha Nebeſki poſtavil v'shakil tiga zartaniga Beniamina
Svetokriški
volk -a m volk: vouk im. ed. je njemu ouzhizo vſel ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok im. ed. tulit, Kazha shvishgat ǀ vuouk im. ed. vam reſtarga shivino ǀ nebodite kakor uni uouk im. ed., od katiriga pishe Cardinal Bellarminus ǀ sturij Kakor volk im. ed. Kateri ouzhizo prezej sa urat popade ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk im. ed. per auzhizi ǀ Paſter to veliko shkodo, inu golufio tiga vouka rod. ed. samerka ǀ v'oblast tega paklenskiga volka rod. ed. ſi padla ǀ vuprasha vouka tož. ed., kaj ſe njemu sdi ǀ ouzhiza kakor vidi volka tož. ed. ſe prestrashi ǀ poklizhe taiſtiga voukà tož. ed., ter mozhnu ga krega ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku mest. ed. ǀ je bil reshil taiſtu nedolshnu Jagnizhe pred tem poshreshnem voukam or. ed. ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva, inu yh varvat pred tem paklenskem vonkam or. ed. ǀ dua vuouKa im. dv. perpudè eniga jelena ǀ kadar bi taiſto vouzhje im. mn. neshli bi jo reſtargali ǀ ſò na Chriſtuſa planili, kakor vſtekli vouzhie im. mn. na tu nedolshnu jagnizhe ǀ de ti poshreshni volzhje im. mn. jo nereſtargaio ǀ najde to sgubleno ouzhizo, katiro ſo bily poshreshni vouzije im. mn. obſuli ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli mukali, vuzhje im. mn. tulili ǀ de bi ty paklensky volky im. mn. reſtargali te greshne dushe ǀ v' kardeli teh poshreshnih voukou rod. mn. ǀ sdaj ſi pershlu v' peſtje tem vſteklem uoukom daj. mn. ǀ Vniga reuniga Mosha, inu sheno od Katerih pishe Baronius je bil oſkerbel s'Kusi te poshreshne vuoukè tož. mn.
Svetokriški
vsakodanji -a prid. vsakdanji, vsakodneven: Maihin madesh vam ſe sdy en vſakadaini im. ed. m greh ǀ kakor ym je potreben ta vſakadjni im. ed. m Kroh ǀ letu moje shiulejne na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna im. ed. ž Vojska ǀ leta vam bo shegen pernesla, kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina im. ed. ž pejſſim ǀ Vprashaio S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga rod. ed. m greha neſturil ǀ Bug pak vam okrati ta vſakadaini tož. ed. m Kruh ǀ Daj nam danas nash vſakadajni tož. ed. m kruh ǀ Bug vam okrati vasho vſakadajno tož. ed. ž potrebo ǀ vam bò poſehmal shegnal vashe nyve, inu venograde, de letu vſakadajne tož. ed. s shiulejne bote imeli ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu tož. ed. s shiulejne ǀ s' tem vſakadajnem or. ed. m kruham bò oskerbel ǀ my imamo ſe varvat nikar li ſamiga naglauniga greha, ampak tudi ſenze tega, kateri ſo ty vſakadaini im. mn. m grehy ǀ lete ſò vashe vſakadajne im. mn. ž litanie ǀ s' maihinih vſakadainih rod. mn. grehou pride v' te ner vekshi, inu nevarnishi ǀ lenoba, ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem daj. mn. greham ǀ trij, ali shterij grehe vſakadajne tož. mn. m povedo ǀ s' golufio enu maihinu mejſta skuſi te vſakadaine tož. mn. m grehe yszhe ǀ s' kusi vashe prevelike vſakadajne tož. mn. ž pregrehe ſte vashe greshnu ſerze okamenili → vsakdanji
Svetokriški
zadobljen -a prid. pridobljen: S. Grogor pravi de je ptvye blagu s' kuſi tatvino, ali skuſi ohernio, ali pak golufio sadoblenu im. ed. s (II, 379)
Svetokriški
zapeljanje s zapeljevanje: vſe kar na ſvejtu lubio je golufia, inu sapellajne im. ed. teh dush ǀ sposna golufio tiga svejta, inu sapelajne tož. ed. tega hudiga ǀ s'kusi sapelajne tož. ed. tiga Satana je bil s'tiga veſseliga Paradisha stepen ǀ s'kusi poſte, pokure, gajshlajne, terplejne: skushnave, noterdajanie, inu ſapelajne tož. ed. tiga hudiga
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost