Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm]
    1. glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi blisku
      1.1. temu podoben zvok
FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
àufbíks medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
    2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
    3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični
      3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
    4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje]
    1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh
ETIMOLOGIJA: bučati
gromôvnik gromôvnika samostalnik moškega spola [gromôu̯nik]
    1. bog groma, bliska
    2. ekspresivno javni govornik, ki glasno, zavzeto, odločno izraža svoja stališča
ETIMOLOGIJA: iz grom
grômski grômska grômsko tudi grómski grómska grómsko pridevnik [grômski] tudi [grómski]
    ekspresivno ki je zelo glasen, hrupen
FRAZEOLOGIJA: Gromska strela!
ETIMOLOGIJA: grom
Število zadetkov: 5